Skupina strokovnjakov iz Univerze v Leedsu v sodelovanju z egiptovskim Vrhovnim odborom za antikvitete pripravlja napravo, ki naj bi se podala v globine piramide in pomagala najti odgovor na tista še nepojasnjena vprašanja. Pravzaprav bo cilj odprave robota en sam – odkriti, kam vodijo vrata rova iz kraljičine celice, poroča The Independent.
Keopsova piramida, ki nosi ime po svojem graditelju, faraonu – ta jo je dal postaviti okoli leta 2560 pred našim štetjem – v osrčju skriva tri pogrebne celice. Prva leži pod osjo piramide, druga je kraljičina, tretja pa kraljeva dvorana.
Kraljeva duša gre v nebo, kam pa kraljičina?
Iz prostorov, namenjenih pokojnemu kralju, vodita proti izhodu piramide dva jaška pod kotom 45 stopinj. Kot domnevajo, naj bi bila ta zamišljena kot prehoda, po katerih se je lahko faraonov duh dvignil v nebo med zvezde. Leta 1872 so podobna jaška odkrili tudi povezana s kraljičino dvorano, vendar pa ta nista povezana z zunanjščino. Ravno ta predstavljata strokovnjakom precej težav, saj si ne znajo predstavljati, čemu bi bila lahko namenjena. Leta 1992 so skušali to ugotoviti s pomočjo kamere, ki so jo poslali iz kraljičinih prostorov naprej, a so ji po približno 60 metrih apnenčasta vrata z dvema bakrenima kljukama zaprla pot. Desetletje pozneje so skozi vrata zvrtali luknji, pa so jim kakšnih 20 centimetrov naprej pot zaprla še ena vrata.
"Druga vrata niso enaka prvim. Zdi se, kod da nekaj pokrivajo," je pojasnil vodja ekspedicije Zahi Hawass. Severni jašek se po 18 metrih ukrivi za 45 stopinj, po 60 metrih pa ga prav tako zaprejo kamnita vrata.
Tehnologi iz Univerze v Leedsu bodo srečo poskusili še z robotom, ki bo počasi pripravljen za odpravo. Za Djedija – robota so poimenovali po magu, s katerim se je Keops posvetoval pri načrtovanju piramide – upajo, da se bo prebil do konca rova. Ta bo sposoben zvrtati luknje skozi niz vrat in 'preveriti' kaj leži za njimi. Robert Richardson iz Univerze v Leedsu je odločen nadaljevati odpravo, dokler ne pridejo to konca jaška.
Zagnana odprava brez pričakovanj
Kot pojasnjuje, delajo na projektu pet let. "Ničesar ne predpostavljamo. Želimo dobiti dokaze, na podlagi katerih bodo lahko drugi delali zaključke. Imamo dva jaška - severnega zapirajo vrata iz apnenca, ki jih ni še nič prebilo. Ko je v južnem jašku prejšnja ekipa merila debelino vrat, je zvrtala skoznje luknjo in s pomočjo kamere ugotovila, da zapira predor še ena površina. Zdaj bomo skušali ugotoviti debelost te in poskušali zvrtati luknjo skozinjo," je še pojasnil. Robot naj bi bil pripravljen še pred koncem leta in kot poudarja Richardson, je predvsem pomembno, da ne nastane nepotrebna škoda.