Ladja leži v jami v globini 10 metrov v bližini Keopsovega ladijskega muzeja, gre pa za simbolni predmet, ki naj bi faraona po smrti odpeljal v nebesa. Prvo Keopsovo solarno ladjo so odkrili že leta 1954 in po več kot desetih letih obnavljanja so jo razstavili v že pozneje. Leta 1987 sta družba National Geographic Society in egiptovska starinoslovska organizacija sklenili, da bosta v jamo namestili kamero in ladjo pregledali, ne da bi bilo treba jamo povsem odpreti. Odpiranje samo bi bilo namreč zelo težavno, kajti jame, v katerih so bile shranjene faraonske ladje, je tako rekoč nepredušno zapiralo več deset gigantskih apnenčastih blokov; vsak je tehtal od 17 do 20 ton.