Oglas
Ladja leži v jami v globini 10 metrov v bližini Keopsovega ladijskega muzeja, gre pa za simbolni predmet, ki naj bi faraona po smrti odpeljal v nebesa. Prvo Keopsovo solarno ladjo so odkrili že leta 1954 in po več kot desetih letih obnavljanja so jo razstavili v že pozneje. Leta 1987 sta družba National Geographic Society in egiptovska starinoslovska organizacija sklenili, da bosta v jamo namestili kamero in ladjo pregledali, ne da bi bilo treba jamo povsem odpreti. Odpiranje samo bi bilo namreč zelo težavno, kajti jame, v katerih so bile shranjene faraonske ladje, je tako rekoč nepredušno zapiralo več deset gigantskih apnenčastih blokov; vsak je tehtal od 17 do 20 ton.
Ladja milijonov let boga Raaja
Okoli 43 metrov dolga in 6 metrov široka ladja oblikovno in pri poslikavah sledi slogu ladij, ki se je uveljavil že v času vladanja 4. dinastije in se do danes skoraj ni spremenil. V primeru solarnih ladij gre za obredne ladje, ki so jih uporabljali v pogrebnih ritualih. Treba je namreč vedeti, da so Egipčani verjeli, da sončni bog Raa, ki vsak dan obišče naše nebo, potuje na ladji. Faraon kot njegov sin se je tako v nebo, iz katerega je ob rojstvu izšel, lahko vrnil le na ladji. Ladja pa je bila tudi simbol univerzalne harmonije. Na ladji, imenovani ladja milijonov let, potujoči Raa je namreč kot sončni bog oziroma kot bog, ki skrbi za vreme, uravnaval vesoljno usodo, harmonijo celotnega vesolja. Tako je tudi faraon potreboval ladjo, če je želel ohranjati ravnovesje družbe, kateri je vladal.
Državniška ladja, ki faraona popelje do grobnice
Vseh solarnih ladij niso zares uporabljali v obredih. Tudi za Keopsovo drugo solarno ladjo ni povsem jasno, ali je bila del obredja. Kljub temu pa arheologi po pregledu stanja lesa ne dvomijo, da je ladja nekoč zares plula. V poročilu univerze Bluffton arheologinja Christine Hobson pravi, da je "ladja bila v uporabi, vendar pa njena neokretnost govori o tem, da z njo niso mogli potovati na dolge razdalje. Možno je, da je bila v času faraonovega življenja v uporabi kot državniška ladja, morda so na njej celo pred balzamiranjem in pokopom odpeljali Keopsovo telo do platoja v Gizi". Popolne resnice ne bomo izvedeli nikoli, ogled ladje pa je zanimiv zato, ker nas spominja na za današnjega človeka nenavadne običaje in verovanje starodavnih Egipčanov ter na veliko simbolno vlogo ladje v tej kulturi.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje