Sliki Edwarda Muncha, ki sta bili avgusta 2004 ukradeni iz muzeja, našli pa so ju dve leti pozneje, trenutno restavrirajo. Strokovnjaki so kmalu po vrnitvi obeh umetnin v muzej ugotovili, da sta sliki poškodovani - najbolj ju je načela vlaga, restavriranje pa poteka zelo počasi. Direktorica muzeja Lisa Mjoes je povedala, da resno razmišljajo, da bi za pomoč prosili očesnega kirurga, ki bi z obeh platen drobce stekla odstranil tako, da pri tem ne bi poškodoval obeh del.

23. aprila bo znana sodba
Prejšnji mesec so na prizivnem sodišču v Oslu zaslišali tri moške, ki so sodelovali pri ropu Krika in Madone. Slike so iz muzeja odnesli pri belem dnevu, za to dejanje pa jim grozi od sedem do dvanajst let zapora. Koliko časa bodo za rešetkami, bo znano 23. aprila. Na sodišču je že pričala Mjoesova, ki je povedala, da je škoda na slikah nastala med ropom in v dveh letih neprimernega skladiščenja obeh Munchovih mojstrovin, ki ju je naslikal leta 1893 in 1894. Praskam, luknjicam, spremenjeni obarvanosti in poškodbam zaradi vlage se pridružujejo tudi poškodbe zaradi razbitega stekla, je poudarila direktorica muzeja v norveški prestolnici.

"Ker sta bila med ropom okvirja zlomljena in stekli razbiti, so se majhni delci zapičili v platno, bolj poškodovana pa je Madona," je dodala Lisa Mjoes. Steklene delce morajo s platna odstraniti čim prej, saj bo sicer škoda še večja, pravijo v muzeju. Munchov muzej je od tatov zahteval tudi, da plačajo dobrih 200.000 evrov za restavriranje in še skoraj toliko za izgube, ki jih je imel muzej zaradi manjšega obiska po ropu. Ni še jasno, kdaj bosta sliki spet na ogled v muzeju.

Munch je naslikal več različic Krika
Obe Munchovi deli veljata za odlična primerka zgodnjega ekspresionizma, sta pa del slikarjeve serije Friz življenja, v kateri je skušal upodobiti pojme bolezen, smrt, ljubezen in strah. Munch je naslikal več različic slike Krik. Edward Munch (1863-1944) je podobno kot njegov rojak, dramatik Henrik Ibsen, sovražil konvencionalno moralo, predsodke in malomeščansko hinavščino, najprimernejši jezik za izražanje sporočil o najpomembnejših vprašanjih življenja, ljubezni in smrti pa je našel v modernistični liniji. Na berlinski razstavi leta 1892 je njegov slog dvignil nemalo prahu, med letoma 1892 in 1908 ustvarjena dela pa so odpirala pot berlinski secesiji in ekspresionizmu.