Edvard Munch je naslikal več različic Krika, tako da tudi po ropu leta 2004 motiv ni bil izgubljen. Foto: EPA
Edvard Munch je naslikal več različic Krika, tako da tudi po ropu leta 2004 motiv ni bil izgubljen. Foto: EPA
Edvard Munch: Madonna
Madonna je v javnosti manj znana, a vseeno dragocena slika Edvarda Muncha.
Edvard Munch: Ples življenja
Edvard Munch velja za enega začetnikov ekspresionizma v likovni umetnosti. Foto: EPA

Podrobnosti najdenja (kako in kje se je policija dokopala do slike) za zdaj niso znane. Policija je le sporočila, da lahko skoraj z 100-odstotno gotovostjo rečejo, da sta sliki izvirnika in da so poškodbe na platnih mnogo manjše, kot so se bali, da bodo.



Trije obsojeni niso prinesli slik

Toskova ekipa je menda avgusta 2004 krajo Munchovih slik organizirala, da bi pozornost policije preusmerila od bančnega ropa. Norveška policija je že pred prejemom Toskove ponudbe slutila, da med velikim bančnim ropom v mestu Stavanger in med krajo obeh Munchovih sik obstaja povezava. Norveško sodstvo je letos identificiralo tri moške, ki naj bi sodelovali pri 'aferi' Munch in ki so v procesu tudi bili obsojeni. Tedaj se David Toska ni znašel niti med osumljenci, ki pa niso hoteli (ali pa niti niso mogli) razkriti, kje sta sliki.

Rop 21. stoletja
Rop Krika je bil eden najveličastnejših zločinov zadnjih let. Ne le, da je šlo za krajo dragocenih umetniških del, še neverjetnejši je bil način izpeljave zločina. Predrzna zločinca sta namreč kar sredi dneva vstopila v Munchov muzej, ki je bil tedaj odprt, in pred očmi obiskovalcev odnesla dragoceni platni. Sodelavec ju je čakal v avtu.

Munch privlači nepridiprave
Slikar in grafik, ki velja za enega začetnikov ekspresionizma in za slikarja, ki je znal skoraj najbolje upodobiti bivanjsko tesnobo človeka na začetku moderne dobe, je bil že prej zanimiv za tatove. Še posebej njegovo najznamenitejše delo Krik, ki pravzaprav velja za najboljši primer eksistencializma v slikarstvu. Leta 1994 so tako prav med olimpijskimi igrami na Norveškem ukradli še eno različico Krika. Storilci so norveško vlado izsiljevali, ta pa jim ni hotela izplačati zahtevanega milijona dolarjev. Ko so spoznali svoj brezizhodni položaj (ukradene slike namreč ne bi mogli prodati na dražbi), so se tatovi sliki očitno odpovedali. Že nekaj mesecev po kraji so namreč sliko nepoškodovano našli v nekem hotelu.

Da bi si bolje predstavljali razsežnosti zločina v Oslu, si oglejmo lestvico najbolj odmevnih umetnostnih zločinov po sodbi FBI-a. Kraja Krika in Madonne je zasedla tretje mesto. 'Najveličastnejši' umetnostni zločin se je zgodil v Iraku, kjer so si tolpe med zadnjo vojno nagrabile med 7 in 10 tisoč arheoloških artefaktov. Drugo mesto trenutno pripada zločinu, ki se je leta 1990 zgodil v muzeju Isabella Stewart Gardner v Bostonu, iz katerega so ukradli slike Vermeera, Rembrandta, Maneta in Govaerta Flincka v vrednosti približno 300 milijonov ameriških dolarjev.