Muzealci se pridružujejo zahtevam Društva slovenskih pisateljev (DSP) in sindikatov za zvišanje sredstev za kulturo. Kultura mora biti prepoznana kot strateška naložba, skrb zanjo pa mora biti zadeva celotne vlade, so še zapisali v pismu Julijani Bizjak Mlakar.

"Ne moremo doseči niti zakonsko predvidenih normativov"
Zahtevajo povečanje proračunskih sredstev in podpirajo zahtevo, da kultura postane prioriteta na vladni ravni. Kot pišejo, se že leta odpovedujejo in zategujejo pasove. Doseči ne morejo niti zakonsko predvidenih normativov, saj za potrebno opremo in zaposlovanje ni denarja. Projekti so ogroženi, kljub potrebam morajo odpuščati delavce in namesto da bi se ukvarjali z njihovim osnovnim poslanstvom, hranjenjem in predstavljanjem kulturne dediščine, se bojujejo z mlini na veter.

"Politični odločevalci pozabljajo zakonodajo"
V Skupnosti muzejev Slovenije opozarjajo, da politični odločevalci pozabljajo zakonodajo, ki ureja področju kulturne dediščine. Pozabljajo tudi, da smo podpisniki okvirne konvencije sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo, v kateri se pogodbenice med drugim zavezujejo, da priznavajo javno korist, povezano s sestavinami kulturne dediščine v skladu z njenim pomenom za družbo; spodbujajo gospodarske in socialne razmere, ki podpirajo sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s kulturno dediščino; spodbujajo varstvo kulturne dediščine kot osrednji dejavnik pri skupnih ciljih trajnostnega razvoja, kulturne raznovrstnosti in sodobne ustvarjalnosti.

K skrbi za slovensko kulturo so ministrico pozvali pred skorajšnjim potrjevanjem vladnega predloga proračunov za prihodnji dve leti, skladno s katerim naj bi bil kulturni resor v letih 2016 in 2017 še dodatno okrnjen. K temu so pozvali že v DSP-ju, Slovenskem centru PEN, Društvu Asociacija, sindikatih Sviz in Glosa ter Združenju kulturnih domov in ustanov Slovenije.