Ideja o muzeju norosti je zrasla iz zgodovinskega konteksta kraja in gradu, v katerem je po drugi svetovni vojni deloval Zavod za duševne in živčno bolne. Sprva neformalno društvo z imenom Norost na meji je junija 2013 začelo pripravljati prve javne dogodke, februarja lani pa so ustanovili zavod Muzej norosti, ki ni muzej v klasičnem muzeološkem smislu, temveč želi biti sodobna ustanova, ki govori o fenomenu norosti interdisciplinarno – teži k povezovanju različnih pogledov, zgodovinskega pogleda, umetniškega pristopa, raziskovalnega govora, osebnih izkušenj ljudi, pojasnjujeta Sonja Bezjak in Darja Farasin iz muzeja.
V gradu je živelo več ljudi kot v vasi
"Že dolgo smo nekako vedeli in nergali, da živimo med zgodovinskimi objekti, ki so pozabljeni od vseh in prepuščeni propadu. Pripovedovali smo si zgodbe o vaških posebnežih in neverjetnih dogodkih. Nekega dne pa je postalo jasno, da imamo pred seboj še eno veliko in neverjetno zgodbo, ki je vezana na grad Cmurek – zgodbe več sto ljudi, ki so v desetletjih po vojni živeli za obzidjem gradu, v norišnici in o katerih pravzaprav nič ne vemo," sta pojasnili.
"Vemo, da so bili čudni, drugačni in da so potem nekega dne odšli. Ne vemo, od kod so prišli, kdo so bili, kako so živeli in čutili in kam so ne nazadnje odšli. To je bil kar strašen uvid. Veste, v gradu je svoj čas živelo več ljudi kot zunaj v vasi. Ampak nismo se poznali, med nami je bila meja, vratarnica in vratar," sta povedali.
Meja pod gradom na Muri
Pod gradom je na Muri še ena meja: meja med Slovenijo in Avstrijo. "Med nima zapornice, policisti, cariniki ... Stiki so že bili, ampak reducirani, omejeni na poslovne izmenjave. Redki so se zaljubili čez meje, zašli na kulturne dogodke na ono stran. V takšnih okoliščinah, kjer je bilo na enem mestu zgoščeno toliko norosti in neumnosti, se zdi muzej norosti pravšnje ime in rešitev."
"Poleg tega skušamo kazati, da norost ni samo duševno zdravje ali nezdravje, ampak da ta pojem uporabljamo v različnih okoliščinah in ga lahko tudi zelo različno razumemo. S tem želimo prispevati k ozaveščanju javnosti, k detabuizaciji tega fenomena ter destigmatizaciji ljudi s težavami v duševnem zdravju," pravita Bezjakova in Farasinova.
V Muzeju norosti deluje slovensko-avstrijska ekipa. "S skupno idejo podiramo zid okoli gradu, mejo na mostu, na Muri, meje v glavah, jezikih. Veliko se moramo pogovarjati, da razumemo tudi kulturne razlike. Povezujemo se v skupnem zanimanju za skupno kulturno in naravno dediščino, privlačijo pa nas tudi razlike in posebnosti," pojasnjujejo v muzeju.
V gradu so trenutno na ogled tri razstave, med drugim na temo skladateljev klasične glasbe s težavo v duševnem zdravju. Prihodnji teden bo potekala zdaj že tradicionalna Nora jesenska izmenjava kmetijskih pridelkov in izdelkov. Istočasno bo potekala tudi likovna kolonija na temo norosti.