V zoperstavljanju vsiljenim odnosom do drugih, do katerih imamo zadržke iz neznanih razlogov in jih kritiziramo, ker so pač drugi, medtem ko bomo sebe doživljali kot drugačne, "boljše", se na razstavi obračajo k fotografiji, ki vsebuje pravila in njihovo kršitev, rituale, odnose med zasebnim in javnim, sedanjim in zgodovinskim, subjektivnim in objektivnim. Fotografija ni spravljiva niti ne sodeluje v potencialnem spopadu, je sredstvo raziskave v zapletenem mehanizmu dojemanja sklepov, s katerimi ni treba nujno soglašati.

Razstavljena so dela vodilnih slovenskih avtorjev, kot so Jane Štravs, Emina Đukić, Tanja Lažetić, Jaka Babnik in Tomaž Gregorčič, prav tako fotografije Aleša Rose, Tanje Verlak, Bojana Radoviča, Boštjana Puclja, Matjaža Rušta & Roberta Marina ter Radenka Milka & Romana Uranjeka.

Preseganje pogleda, ki ga posreduje politika
Razstavo, ki sta jo pripravili hrvaška fotografska zveza in Urad za fotografijo v sodelovanju z ljubljansko galerijo Fotografija, so želeli sprva nasloviti Arbitraža, nato pa so se odločili, da jo bodo poimenovali Najlepši kraj na svetu. "V nekem trenutku sem se vprašala, ali je edini možen pogled tisti, ki ga je posredovala politika, ki je v svojem bistvu nezmožna odgovora, ker to ustreza politikom, ki tako obračajo pozornost z drugih pomembnejših tem. Ali je tista 'magična' arbitraža resnično edina beseda, s katero je mogoče določiti odnos, znanje in interes, ki ga kažemo drug do drugih," je zapisala glavna kuratorka postavitve, priznana hrvaška umetnostna zgodovinarka Sandra Križić Roban.

S slovensko kolegico Barbaro Čeferin sta se odločili raziskati temo topografije v smislu odrejanja prostora, ki ga zavzema slovenska fotografija. Razstava slovenske fotografije po izboru tujega strokovnjaka predstavlja tudi zanimiv pogled na sodobno slovensko fotografijo.

Razstave, s katerimi združujejo vrsto umetnikov pod "nacionalnim" ključem, težko ponujajo relevantne teze o pripadnosti skupnemu kulturnemu krogu, o enakovrednosti družbenih praks in področij delovanja, ki bi jih, če bi pri tem vztrajali, lahko razbrali z izbranih fotografij, poudarja Sandra Križić Roban. "Zato se bodo mnogi med nami, preden se bodo spustili v svojo potencialno izbiro, nujno spustili v negotove osebne spomine o tistem, kaj vsakemu posamezno pomeni Slovenija. Ker to do določene mere vpliva na tisto, kar z razstavo posredujemo občinstvu," je dodala kuratorka. Sodobna slovenska fotografija bo v Zagrebu na ogled do 2. oktobra.