Projekt ameriškega umetnika Sterlinga Crispina (1985), ki ga je začel lani, je neke vrste opomnik. Z vzpostavitvijo biometričnih podatkovnih baz, kot je ameriški sistem obrazne prepoznave Next-Generation Identification, ki je izdelek ameriških oblasti, je vse pomembnejše vprašanje, kako so naše identitete zajete in obdelane s tehnologijami, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju.

Umetnik opominja, da se s predajo naših identitet v roke sodobnih aparatur izgubi naša milina, torej del, ki je po njegovem mnenju res človeški. S pogledom na ta čudna obličja mask tako posameznik ne gleda nekoga drugega, tujega ali nekaj abstraktnega, kar je zunaj njega, temveč gleda samega sebe.

Človek je za sodobne tehnologije brezoblična materija
Crispinove maske so mavčni portreti, ki ne predstavljajo nekega točno določenega človeka, temveč uporabljajo neobdelane podatke za prikaz videnja človeštva skozi oči sodobnih tehnologij. Umetnik je obrnil proces – algoritme nadzorne obrazne prepoznave je spustil skozi Facebookovo obrazno prepoznavo. To družbeno omrežje namreč analizira vse obraze, ki se pojavijo na fotografijah na njegovih strežnikih, in jih prevede v tridimenzionalne modele.

"Facebook pravzaprav naredi maske iz vseh obrazov," pravi Crispin. Zato je zbral obrazne vzorce podatkovnih baz, kot je Labeled Faces in the Wild, jih spremenil v dvodimenzionalne podobe in jih nato "ponovno" prevedel v tridimenzionalne – nekako tako kot to počne Facebook.

Vendar je posegel v proces, preden je algoritem oblikoval popoln obraz, zaradi česar je rezultat videti kot čudna mutacija dejanskih podob. Za svoje izdelke pravi, da "so videti kot duhovi, kar je skrajno moteče," in nadaljuje, da "bi algoritmi za obrazno prepoznavo 99 odstotkov teh mask prepoznali kot obraz, človek pa se seveda ne bi tako odzval nanje".

Sodobne tehnologije nas vseskozi opazujejo
Od 90. let prejšnjega stoletja je bilo razvito mnogo programov za obrazno prepoznavo, v današnjem času naj bi ti uporabljali več kot 50 različnih prepoznavnih algoritmov. Obveščevalne službe in tudi zasebno gospodarstvo jih uporabljajo za prečesavanje raznih slikovnih podatkovnih baz na podlagi določenih obraznih značilnosti.

NSA, Facebook in Google razvijajo v ta namen vse kompleksnejše programe, ki skorajda nimajo nič več skupnega z našo poenostavljeno predstavo o digitalni preobrazbi. Pomembno je tudi, da so se ti algoritmi sposobni učiti, kar pomeni, da z vsakokratno obdelavo slikovnih baz podatkov razvijajo vse bolj razdelano odslikavanje človeških obličij.

Sterling Crispin pravi, da ustvarjamo računalnike, katerih namen je vse bolj, da postajajo človekovi prijatelji. O svojih maskah dodaja še, da "kažejo, kako nas vidijo naši računalniški prijatelji in kako nas vidijo nadzorne sile. Ko gledaš maske, ki sem jih ustvaril, ne gledaš nekoga drugega, temveč gledaš v ogledalo".