Hero so upodabljali z žezlom in diademom, včasih je imela glavo zastrto s tančico. Na Olimpu je sedela na zlatem prestolu ob svojem možu, vladarju bogov. Njeno orožje so bile megle, grom in nevihte, njena sveta žival je bil pav. Foto: AP
Hero so upodabljali z žezlom in diademom, včasih je imela glavo zastrto s tančico. Na Olimpu je sedela na zlatem prestolu ob svojem možu, vladarju bogov. Njeno orožje so bile megle, grom in nevihte, njena sveta žival je bil pav. Foto: AP
Olimp in ostanki antičnega Diona
Zevsovo svetišče pod vzožjem Olimpa, ki je bilo zgrajeno v 4. stol. pr. Kr., je bilo pod vladavino Aleksandra Velikega makedonsko versko središče.

Najdbo iz kraja Dion bodo uradno predstavili drevi v Solunu. Grški arheolog Dimitris Pantermalis, ki vodi izkopavanja, je povedal, da je kip Here, ki je sicer brez glave in sedi na prestolu, redka arheološka najdba in jo velja primerjati s kipcem Zeusa v enaki drži, ki so ga v Dionu našli leta 2003. Kip, ki je z moževim verjetno stal v Zevsovem templju, je bil vgrajen v mestno obzidje - najverjetneje so ga za "mašilo" uporabili prvi krščanski prebivalci Diona. Hera je bila v grški mitologiji seveda potrpežljiva žena (in sestra) največjega plejboja na Olimpu, velikega Zevsa, ter zaščitnica zakona in zakonskih žena.

Prvi "komplet"
Če kipa Here in Zevsa zares sodita skupaj (kar je glede na material, držo in velikost figur skoraj gotovo), je to prvi par grških bogov, kar so jih v Grčiji kdaj našli v enem templju. Ker je verjetno, da je v templju stal tudi kip boginje modrosti Atene, se arheologi nadejajo tudi morebitnih nadaljnjih najdb.

Kjer koli zasadijo lopato, naletijo na zgodovino
Med izkopavanji na najdišču Dion so do zdaj odkrili ostanke antičnega makedonskega mesta z istim imenom, dveh gledališč, telovadnice ter svetišč antičnih grških in egiptovskih bogov, kot so Sarapis, Izida in Anubis, ki so imeli pomemben vpliv na antično Grčijo potem, ko je Aleksander Veliki zavzel Egipt.