Shahak Shapira je "desant" svoje aktivistične skupine, ki ga je naslovil #heytwitter, dokumentiral na YouTubu. V petminutnem posnetku, ki ga boste našli spodaj, vidimo, kako so ponoči v Hamburgu na tla s sprejem zapisali sporočila tipa "Nemčija mora najti končno rešitev za islam" in "Zaplinimo Jude".

Shapira pred tem pojasni, da je Twitterju v zadnjem času prijavil približno 300 primerov sovražnega govora: "To niso bile samo običajne žalitve ali satire, ampak resne grožnje z nasiljem, homofobija, ksenofobija in zanikanje holokavsta. Stvari, ki jih nihče ne bi smel pisati ali brati."

Odzivnejši Facebook
V primerjavi s Facebookom, kjer so umaknili 80 odstotkov komentarjev, ki jih je prijavil kot sporne (našel jih je približno 150), je od Twitterja odgovor dobil samo devetkrat - in še v teh primerih samo zato, da so mu povedali, da sporni tvit ne krši njihovih pravil rabe. Nekajkrat so žolčni tviti tudi izginili, a nikoli ni dobil povratne informacije, ali je bilo to zaradi njegove prijave.

"Če me Twitter sili gledati te reči, potem naj jih gledajo še oni. Na poti v službo bodo naleteli na tvite, ki so jih tako mirno ignorirali," je Shapirovo stališče. Sovražni govor je še posebej občutljiva tematika v Nemčiji, ki je v desetletjih po drugi svetovni vojni naredila veliko, da bi za seboj pustila grozoto nacističnega režima.

Od oktobra naprej vrtoglave globe
Nemčija je prejšnji mesec sprejela zakon, ki bo začel veljati oktobra in ki predvideva visoke globe (tudi do 50 milijonov evrov) za družbena omrežja, ki ne bodo umikala nezakonitih vsebin v doglednem času. (Pri Facebooku so že objavili, da bodo v Nemčiji odprli še eno pisarno, ki se bo ukvarjala samo z iskanjem nezakonitih objav.) Zagovorniki svobodnega govora imajo sicer številne očitke na račun zakona, češ da se bodo omrežja iz strahu pred ogromnimi kaznimi zatekala k cenzuri. Pojavlja se tudi vprašanje, koliko morajo biti zasebna podjetja odgovorna za nadziranje javnega diskurza.

"Twitter ni temeljna človekova pravica"
Shapira na to odgovarja: "Twitter ni temeljna človekova pravica, zato cenzura ni pravilna beseda. Twitter je last zasebnega podjetja - to, da umikajo določene izjave s svoje platforme, je lastnikova pravica. Če rečeš, da je umik izjave "geje v Auschwitz" cenzura, je to žalitev za ljudi, ki so se morali dejansko bojevati za svojo svobodo govora. Ne zahtevam, da Twitter spremeni svoja pravila - prosim le, naj se držijo smernic, ki so jih sami postavili. Ne gre za to, da morajo izbrisati vsak prijavljeni tvit ... morajo pa vse prijavljene pregledati. Po možnosti z isto hitrostjo in odločnostjo, kot ju pokažejo, ko je treba umakniti kako fotografijo prsi."

Predstavnik podjetja Twitter se je na poizvedovanje tiskovne agencije Reuters odzval, da zaradi varovanja osebnih podatkov ne bodo javno razpravljali o posameznih profilih in tvitih, vztraja pa, da družbeno omrežje dosledno upošteva svoja pravila proti sovražnemu govoru in da naj v zadnjem času nadzor še zaostri. Trenutno v primerih sovražnega govora ukrepajo približno desetkrat pogosteje kot še lani ob tem času.

Mimogrede, Shapira je tudi avtor nedavnega odmevnega projekta Yolocaust. Fotografije mladih turistov, ki so na družbenih omrežjih objavljali nasmejane selfije z berlinskega spomenika v opomin na holokavst, je priredil tako, da so se ob drsenju z miško čez fotografijo portretiranci pojavili na fotografijah, ki so nastale v nacističnih koncentracijskih taboriščih in je na njih mogoče videti trupla umorjenih v holokavstu.