"Če pogledate Marino, je bila med celotnim performansom kot ledena kraljica, nič je ni zmotilo, povsem skoncentrirana. In v vseh teh urah koncentracije sem edini, ki sem 'stalil' led," je povedal Ulay za MMC leta 2012. Foto: The Artist is Present
Marina Abramović in Ulay leta 1977
Fotografija razvpitega performansa Marine Abramović in Ulaya, ki sta ga izvedla leta 1977 v galeriji v Bologni, na katerem so se morali obiskovalci v galerijo preriniti med umetnikovima golima telesoma. Foto: MoMa

Ulay - s pravim imenom Frank Uwe Laysiepen - in Abramovićeva sta od leta 1976 do leta 1988, ko sta se razšla, družno ustvarila niz del, prek katerih sta med drugim raziskovala svoj medsebojni odnos. Umetnik pa je sedaj na sodišče v Amsterdamu vložil tožbo, v kateri trdi, da je Abramovićeva kršila pogodbo, ki sta jo podpisala leta 1999 in je določala status del, ki sta jih umetnika ustvarila skupaj.

Po njegovih besedah naj bi 68-letna zvezdnica performansa od galerij zahtevala, da jo navajajo kot samostojno avtorico teh skupnih del, kar je torej v nasprotju s pogodbo, ki sta jo podpisala. Tako mu je v naslednjih 16 letih za prodajo izplačala le štirikrat, v vsem tem času pa mu ni uspela predložiti nobenih potrdil o prodaji katerega koli njunega dela.

72-letni Ulay je svoje videnje položaja razložil za The Guardian: "Ni zgolj nekdanja poslovna partnerka. Celotni opus se je zapisal v zgodovino. Najti ga je mogoče v učbenikih. Vendar je namenoma napačno interpretirala zadeve ali pa izpustila moje ime."

Umetnik je po njunem - tudi v obliki performansa, izvedenem ob kitajskem zidu - razhodu svoj del skupnega snovnega arhiva prodal Abramovićevi, ki je soglašala, da ga bo vzdrževala in bedela nad produkcijo stvaritev, ki jih je mogoče prodati - se pravi nad videi, fotografijami, pa tudi nad samimi performansi. Glede vseh dobičkov sta se sporazumela, da gre polovica galeriji, 30 odstotkov njej in 20 odstotkov njemu.

Ulay o Ulayu in Ulay o Marini
V tožbi se umetnici očita, da je na novo opredelila dogovor, sklenjen s pogodbo, kar je vodilo v izplačevanje manjših del tantiem. Nadalje še, da mu je preprečila vključitev slikovnega gradiva skupnih projektov v njegovo lani izdano knjigo Whispers: Ulay on Ulay (Šepetanja: Ulay o Ulayu), posledica česar je bila zamenjava podob z rožnatimi kvadratki.

Eden izmed očitkov je tudi, da je Abramovićeva nasprotovala ustanovitvi umetnikove fundacije, ki bi posthumno skrbela za njegovo delo. Ulay je jeseni 2011 izvedel, da ima raka in natanko eno leto je Damjan Kozole snemal film Projekt rak. Ulay je to leto označil za najpomembnejši projekt v svojem življenju.


Vehementni odziv zvezdnice

Odvetnik Marine Abramović je izrazil "popolno nestrinjanje" svoje stranke s temi obtožbami in dejal, da jih ta noče komentirati ter da gre za obrekovanje. "Moja stranka meni, da je ta tožba žaljiva in namenjena škodovanju njenega ugleda v javnosti, kar je dokazal s svojimi obtožbami. Moja stranka je zelo samozavestna glede svojega položaja pred sodiščem. Branila bo svoje pravice in ugled z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi."

Njunih skupnih del se večinoma držijo oznake, kot so strastna, pionirska in silna, njuno zadnje - dokumentirano - srečanje pa se je zgodilo leta 2010 v newyorški MoMi, kjer je Abramovićeva v okviru svoje retrospektive izvajala performans The Artist is Present (Umetnica je prisotna), na katerega je prišel tudi Ulay - domnevno nenajavljen. In morda ji je na ta način dal tiho vedeti, da po njegovem mnenju ne gre za povsem njen projekt.

Umetnika sta prisotna?
Ulay namreč trdi, da si je Abramovićeva "sposodila" iz enega od njunih skupnih del. V mislih ima epski 90-dnevni niz performansov Nightsea Crossing, ki sta ga izvajala med letoma 1981 in 1987. "V MoMi je zgolj razpolovila mizo in povabila obiskovalce, da sedejo nasproti nje namesto mene," je dejal in dodal, da je njegova prvotna brezbrižnost zagotovo prispevala k nastali težavi glede avtorskih pravic. "Ker se nisem želel ves čas boriti z njo." Tudi umanjkanje dela slikovnega gradiva v svoji knjigi in prisotnost rožnatih kvadratkov, ki nadomeščajo slike, je pojasnil zgolj z majhno opombo in dodal: "Menim, da jo je moralo razkačiti."

Branje obtožnice na amsterdamskem okrožnem sodišču se bo zgodilo še v tem mesecu.