67-letna umetnica jutri v (popolnoma) prazni galeriji Serpentine v londonskem Hyde Parku začenja svoj novi performans, 512 Hours. Celotna "predstava" bo interakcija umetnice z občinstvom, povzema britanski časnik The Independent, vključno s tem, da bo vsako dopoldne ob desetih vrata galerije odprla in jih nato ob šestih zvečer zaklenila.

Nadgradnja "navzoče" umetnice?
To bo prvi večji performans Abramovićeve po štirih letih, ko je v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku izvedla svoj tako zelo odmevni projekt The Artist is Present. Takrat je, kot se verjetno spomnimo, zgolj v tišini sedela za mizo in strmela v oči obiskovalcu, ki se ji je usedel nasproti. To je vsak dan počela tri mesece in včasih so se zgodila presenetljiva soočenja; njeno srečanje z nekdanjim partnerjem in umetnikom Ulayem, ki jo je pripravilo do solz, si je na YouTubu ogledalo več kot osem milijonov ljudi.

Ne bo priložnosti za "selfie"
Galerijski prostor bo v obdobju med 11. junijem in 25. avgustom popolnoma izpraznjen, z izjemo nekaj osnovnih rekvizitov, kot so zložljivi stoli in mize. Obiskovalci bodo morali vstopati skozi "dekompresijski prostor", kjer bodo morali pustiti vse fotoaparate, snemalne naprave in digitalne ure; ko se jih bo nabralo 160, se bo prižgal znak za "polno hišo"; ko boš enkrat dočakal (brezplačni) vstop v galerijo, čas obiska ne bo omejen.

Abramovićeva, ena izmed samo dveh umetnikov, ki sta uvrščena na letošnji seznam 100 najvplivnejših ljudi po izboru revije Time (drugi je Steve McQueen), javno pa jo poveličujejo najrazličnejši zvezdniki, med drugim James Franco in Lady Gaga, tokrat za izvedbo svoje umetnine "absolutno neizogibno" potrebuje občinstvo. V družbi svojih "gostov" ne bo počela ničesar konkretnega, pričakovala pa bo interakcijo "v obliki čistega prenosa energije".

Z nacionalnimi stereotipi nima težav
V vseh državah, kjer je doslej gostovala, je doživela različen odziv na svojo umetnost, kot je razložila pred odprtjem razstave. In na vprašanje, kaj pričakuje od Britancev? "Tako zelo cinični ste. Zelo so vam všeč slabe šale in ob koncih tedna pijete preveč. Edini način, da dobim britansko občinstvo na svojo stran, bo, da bom popolnoma ranljiva in skromna." Varnostniki v galeriji imajo navodilo, naj čez prag vržejo vsakogar, ki bo pijan. "Vsakič ko hočem povedati kaj resnega o umetnosti performansa, vedno poskušate vse obrniti na šalo," je še povedala novinarjem. "Vse. In včasih je to rahlo utrujajoče ... Mogoče je to zato, ker vas je strah ali pa niste dovolj odprti. Mogoče pijete zato, da bi se odprli."

"Razvozlala" je tudi nacionalne karakteristike drugih narodov: Nemci "o vsem debatirajo do nezavesti", medtem ko Italijani, Španci in Mehičani "ves čas jočejo". Najbolj pa jo živčno delajo Japonci. "Če si na Japonskem učitelj ali umetnik performansa, si kot bog. Če bi nekomu rekel, naj skoči s petega nadstropja, bi točno to naredil."

Dolgoletni maraton
Sodirektorica galerije Julia Peyton Jones se je o morebitnem sodelovanju z Abramovićevo pogovarjala dolgih 17 let. Na neki točki je imela že do konca pripravljeno retrospektivo, a si je premislila in sklenila, da bo za prostor raje ustvarila nekaj novega. "Pričujoče delo je kot maraton," je povedala za The Independent. "O njem govori kot o svojem najbolj velikopoteznem projektu doslej. Po 17 letih se je rodilo nekaj izjemnega."