
Predlog zakona, ki ga je nedavno potrdila vlada, ureja obvezo založnikov, da določeno število izvodov vsake publikacije oddajo za namen ohranjanja gradiva in zagotavljanja njegove dostopnosti.
Dodatno delo za NUK
Različno obravnavanje obeh vrst gradiva naj bi NUK-u povzročilo vrsto težav pri zbiranju gradiva. NUK bi namreč v primeru potrditve trenutnega predloga moral pri obravnavi vsake publikacije najprej preveriti financerja, nato pa še določiti način njene distribucije, je povedala Irena Sešek. Predlagatelj izvoda se je za različno število izvodov odločil zato, ker javna sredstva že delno pokrivajo stroške obveznega izvoda. na ta način pa javni financer tudi podpira ustrezno regionalno dostopnost publikacij, za katere je bil izkazan javni interes.
V NUK-u se sicer strinjajo z določenimi izjemami. Manjše število obveznih izvodov se jim tako zdi primerno za publikacije, ki izidejo v nizkih nakladah (na primer do 50 izvodov). Te so se že do zdaj zbirale v dveh izvodih. Izjema bi lahko bile tudi doktorske dizertacije in izjemno drage publikacije ter elektronske publikacije na omrežjih in svetovnem spletu. Slednje bi se zbirale v enem izvodu.
Pripombe glede zavezanca za oddajo obveznega izvoda
Čeprav v NUK-u podpirajo sistem določanja zavezanca za oddajo obveznega izvoda, imajo tudi na tem področju nekaj pripomb. Bolj ustrezen kot sistem, ki kot obvezanca predvideva založnika, naj bi tako bil sistem, ki bi obvezoval tiskarja. Le tako naj bi bilo mogoče zagotoviti pregled nad vsem gradivom, tudi nad tistim, ki ga izdajo subjekti, ki niso registrirani kot založniki, in tistim, ki ni namenjeno tržišču.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje