O bušidu danes in jutri govorijo vodilni slovenski in mednarodni strokovnjaki z različnih področij, od japonske zgodovine, arheologije, religije, sociologije, antropologije do umetnosti. Strokovnjaki predstavljajo svoje poglede na ideologijo bušida, življenje bojevnikov, religiozne tradicije v bušidu, preoblikovanje bušida skozi stoletja in njegov vpliv na različne segmente sodobne japonske družbe. Razpravljajo tudi o vplivu bušida na sodobne borilne veščine, razvoju tovrstnih veščin na Japonskem in njihovo širjenje po svetu, v programu simpozija napovedujejo organizatorji.

Zakon samurajev
Bušido je kodeks moralnih načel, ki so se jih vitezi morali držati ali so bili v njih izučeni, je v svoji knjigi Bushido: Kodeks samuraja zapisal Inazo Nitobe. "To ni pisan kodeks, sestoji v najboljšem primeru iz nekaj maksim, ki so se prenašale od ust do ust ali so prišle izpod peresa kakšnega znanega bojevnika ali modreca. Še pogosteje pa je to kodeks, ki ni izrečen ali zapisan, marveč ima toliko mogočnejšo potrditev v dejanjih, in zakon, vklesan v mesene plošče srca," še piše v knjigi, ki je dostopna tudi v slovenščini.

Ker štejeta pravičnost in pogum
Avtor med vire bušida prišteva budizem in šintoizem, "ko pa govorimo strogo o etičnih naukih, so bili najbogatejši vir v bušidu zapisi Konfucija", je navedel avtor. Inazo Nitobe prikaže v knjigi bušido kot etični sistem, v katerem se prepletejo različni religiozni in moralni vplivi ter iz njih izhajajoče in med seboj prepletene, soodvisne vrednote - pravičnost, pogum, dobrosrčnost, vljudnost, iskrenost, čast in zvestoba.

Dragocen rokopis rodbine Kunii
Pred začetkom znanstvenega srečanja, ki so ga naslovili Bushido skozi čas, bo gostujoči predavatelj Seki Humitake, zdajšnji ravnatelj ali vrhovni mojster šole Kašima, ki se uvršča med najuglednejše šole japonskih borilnih veščin, v zahvalo za promocijo japonske kulture in borilnih veščin Narodnemu muzeju Slovenije predal diplomo te šole. Ta, kot so sporočili iz muzeja, še nikoli ni bila predstavljena v javnosti, saj se zaradi svoje vsebine uvršča med najbolj cenjene rokopise iz zapuščine rodbine Kunii, do zdaj dostopne le aktualnemu vrhovnemu voditelju borilne šole Kašima. Jutri pa bo v muzeju v sklopu simpozija potekal tudi dan borilnih veščin, na katerem bodo predstavili različne tehnike bojevanja.

Znanstveno srečanje je del večjega projekta oddelka za azijske študije, poimenovanega Japonska med nami (Japom), ki spremlja razstavo o poteh samurajev na Slovenskem. Njegov namen je v sodelovanju z različnimi institucijami širšo slovensko javnost pobliže seznaniti z japonsko kulturo. Simpozij so organizirali kot spremljavo ob razstavi Poti samurajev, ki bo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi na ogled do 5. novembra.