Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku vsako leto poteka v Prešernovi rojstni Vrbi, v Kranju pa poteka že tradicionalni Prešernov smenj.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je že položila venec k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani, prav tako sta venec k spomeniku položili ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac.

Združenje dramskih umetnikov Slovenije vabi na 39. tradicionalni recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku. Člani združenja, igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture, so točno opoldne začeli kulturni praznik zaznamovati s poezijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na Grajskem trgu v Mariboru.

Slovenski kulturni praznik s prireditvami zaznamujejo tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah in po svetu.

^{Nekaj fotoutrinkov s Prešernovega smenja (BoBo/Igor Kupljenik):}

Praznovanje temeljnih vrednot, ki so nas oblikovale skozi zgodovino
Predsednik vlade Robert Golob je v poslanici ob kulturnem prazniku zapisal, da je Slovenija ena redkih držav na svetu, ki je kulturi namenila državni praznik. Tako Prešernova Zdravljica kot EPK zasledujeta ideje strpnosti, sožitja, miru in sodelovanja. "Danes se spominjamo velikana slovenske poezije, Franceta Prešerna, in s tem praznujemo temeljne vrednote, ki so nas skozi zgodovino oblikovale – in nas povezujejo tudi danes. Prešernova dela so odraz identitete slovenskega naroda in njegovega mesta v evropski kulturi. Njegova Zdravljica, ki odmeva kot himna miru in povezovanja med narodi, ostaja večna spodbuda k strpnosti in sožitju," je zapisal predsednik vlade.

"Posebno simboliko današnjemu prazniku podeljuje to, da prav danes, na slovenski kulturni praznik, uradni začetek svojega veličastnega leta doživlja Evropska prestolnica kulture v Novi Gorici in Gorici. Ta projekt je prvi v zgodovini, ki presega državne meje in združuje mesti iz dveh držav v enotno kulturno srce Evrope. To je dokaz, da kultura ne pozna meja, ampak jih presega, briše in s tem gradi mostove."

Sorodna novica "Začenja se nova doba": kulturni praznik je tudi dan slavnostnega odprtja EPK-ja

Nadalje je poudaril, da sta Nova Gorica in Gorica danes simbol povezovanja: "Kar je bilo nekoč ločeno, je danes združeno. Meje, ki so razdvajale, zdaj združujejo in ustvarjajo novo skupno zgodbo. Evropska prestolnica kulture je spodbujevalec tega procesa, skupni prostor – streha, pod katero se snujejo ideje in vizije, ki bodo pustile trajni pečat na evropskem zemljevidu." Svoj zapis je sklenil z besedami, da je kultura duša naroda in hkrati gibalo napredka. "Prav v kulturi najdemo navdih, ki nas vodi naprej, ki nam omogoča, da razumemo svojo preteklost in si upamo sanjati prihodnost. Današnji dan naj bo opomnik, da je kultura temelj naše družbe, da nas bogati in povezuje."

Kultura nas rešuje pred vzgojno revščino in družbenim razkrojem
Ob kulturnem prazniku je poslanico objavil tudi Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP), v kateri je med drugim zapisal, da ima kultura v sodobni družbi, danes zagotovo celo bolj kot kdajkoli, svojo nenadomestljivo temeljno vlogo. In je nevarna, ker je revolucionarna, v smislu prenavljanja in presnavljanja družbe s svetlobo. Pomaga nam razumeti, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Daje zavest identitete in pripadnosti, ker ponuja referenčne okvire, da lahko interpretiramo svet, ki nas obdaja in v katerem živimo.

Po Čukovih besedah nas kultura uči živeti skupaj z drugimi narodi in tradicijami. Ob tem nas ozavešča o kraju, kjer živimo, o njegovi zgodovini in socioekonomskih enkratnostnih in značilnostih, o tradiciji. Rešuje pred vzgojno revščino, družbenim razkrojem, medetničnimi konflikti, bojuje se zoper nezakonitost, generira vzajemnost in gradi nove vezi. Je temelj vsake družbe in vsakega naroda, zato bi morala biti med primarnimi nalogami države odprava vseh ovir, ki krnijo popoln razvoj človeka in skupnosti, ki sekajo kulturi vire preživljanja.

Sorodna novica Glosa-Zasuk pred Prešernovim dnevom: "Umetnost je vse bolj hobi za bogate"

Kultura je svobodna toliko, kot so prepoznani njeni ustvarjalci
Ob Prešernovem dnevu je svojo izjavo objavila tudi Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture. Zapisali so, da je pred parlamentarno obravnavo predlog sprememb zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki kaže na zavedanje prekarnega položaja številnih delavcev v kulturi. "Četudi danes zaznamujemo njihov trud in delo, vsakodnevna realnost delavk in delavcev v kulturi ne ponuja razloga za praznovanje," so poudarili. "Dostojen dohodek, finančna varnost v primeru bolezni in poškodb, pokojnine, ki bi omogočale brezskrbno starost, vse to za ustvarjalke in ustvarjalce ter kulturne delavke in delavce ostaja nedosegljivo," je še mogoče prebrati.

V imenu vseh tistih, "brez katerih naše kulture in umetnosti ne bi bilo, vladajoče opominjamo na njihove lastne zaveze o odpravi prekarnosti, o dostojnih delovnih razmerah in plačilu za delo ter o pokojninah, ki bodo zagotavljale varno starost. Spremembe zakonodaje, ki jih pripravlja vlada, so priložnost, da samozaposlenim v kulturi končno omogočimo dostopno bolniško nadomestilo od tretjega dne bolezni naprej."

Kot so še zapisali pri Asociaciji, so spremembe zakonodaje tudi priložnost, da prek karierne dinamike tistim z izkušnjami in znanjem zagotovijo višje pokojninske prispevke ter s tem višje pokojnine. Vlada naj tudi poskrbi za vse tiste, ki so zaradi povečane prekarizacije ostali brez možnosti dostojne upokojitve. Svoj zapis so sklenili z mislijo, da je domača kultura tako svobodna in prodorna, kot so prepoznani in okrepljeni delavci, ki jo ustvarjajo.

Sorodna novica Na predvečer praznika: "Tukaj si še upamo govoriti. Slovenski kulturni prostor se zdi svoboden."

Podelitev nagrad na predvečer praznika
Na predvečer praznika so na državni proslavi v ljubljanskem Cankarjevem domu podelili najvišja priznanja v slovenski umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.

Nagrade Prešernovega sklada, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, so šle v roke vizualne umetnice Nike Autor, oblikovalskega kolektiva Grupe Ee, glasbenika Tomaža Groma, pisateljice Nataše Kramberger, gledališke režiserke Nine Rajić Kranjac in oblikovalca zvoka Julija Zornika.