Odločitev je v javnosti naletela na burne odzive, namen radijske oddaje Arsov forum pa je bil vrnitev k argumentom za in proti, osvetlitev razlogov za sprejetje takšne odločitve.

Kot pravi izredna profesorica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, članica Senata Filozofske fakultete dr. Uršula Čebron Lipovec, je Svet Evrope že leta 1990 s priporočilom opozoril na problem seksističnosti jezikovnih sistemov. "Na nek način vsi iščemo druge, neseksistične rabe jezika, kjer moške oblike ne bi bile edine, ne bi bile preferirane in ne bi bile dojete kot nevtralne. Jezik je skupna last, o jeziku se morajo odločati tako strokovnjaki kot drugi, hkrati pa morajo biti ti strokovnjaki občutljivi na to, kako jezik živi, kako se spreminja. Potrebna je široka debata, saj smo mnogi, ki pišemo najsi bo znanstvene ali poljudne članke, ali pa vi na radiu, ko govorite, neprestano v zadregi, na kakšen način naj govorimo neseksistično oziroma kako naj govorimo čim bolj vključujoče," je v oddaji še povedala sogovornica, ki se ji zdi bistveno, da se odpremo za te drugačne oblike.

Treba je poznati trenutne zmožnosti jezika
Redna profesorica na Oddelku za slovenistiko, predsednica Slavističnega društva Slovenije dr. Andreja Žele, pa je poudarila, da spolno občutljiva raba jezika absolutno ni nekaj izrednega za ta čas – ta tema je bila in bo še aktualna. "Vsekakor pa stroka, v tem primeru jezikoslovje, mora imeti svojo besedo. Problem je v tem, da je treba poznati trenutne zmožnosti jezika in zgradbo jezika, ker sicer se z uporabo tega jezika smešimo - če gremo namreč mimo jezikovnih pravil in zmožnosti, ki jih jezikovni sistem dovoljuje. Ne moremo govoriti o problemu v jeziku, če lastnega jezika ne poznamo dovolj."

Z Uršulo Čebron Lipovec in Andrejo Žele se je v oddajo Arsov forum 3. programa Radia Slovenija, Ars pogovarjal Vlado Motnikar.

Vabljeni k poslušanju spodaj pripete oddaje.