Kultura je v časih, ko Slovenci niso imeli samostojne države, omogočila, da so ohranili svojo identiteto, je danes v DZ-ju opozoril Virant - in zato moramo biti pri varčevanju na področju kulture še posebej pozorni.

Trubar in Prešeren, temelja slovenstva
Virant je spomnil, da je Primož Trubar 400 let pred samostojno slovensko državo vzpostavil temelje slovenskega knjižnega jezika in ga tako postavil od bok razvitim evropskim knjižnim in liturgičnim jezikom ter v svojih rojakih, ki jih je imenoval "lubi Slovenci", predramil zavest o skupni pripadnosti in identiteti.

Tri stoletja po Trubarju je po Virantovih besedah iz slovenskega naroda izšel še en velik pesnik in umetnik, France Prešeren. "V srcu je nosil veliko ljubezni, hrepenenja, pa tudi veliko bolečine in razočaranja nad življenjem," je dejal Virant.

Tema, ki te dni buri duhove
"Slovenska kultura je bila od Trubarja prek Vodnika, Linharta, Prešerna do vseh drugih navdihnjenih in drznih velikih mož in žena nosilka slovenskega nacionalnega projekta," je poudaril Virant, ki je nekaj besed namenil še združenemu ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki prvič v samostojni Slovenji kulturi odvzema samostojen resor.

Varčevati - a s pametjo
"V današnjih kriznih časih, ko na vseh koncih iščemo možnosti, kako privarčevati, moramo biti na področju kulture posebej pozorni in skrbni - ne glede na različna mnenja, ki se krešejo glede tega, ali je obstoj samostojnega ministrstva za kulturo ključnega pomena za razvoj slovenske kulture ali ne. Mislim, da se vsi strinjamo, da varčevalni ukrepi, ki so seveda v času krize nujni, kulture ne smejo prizadeti," je povedal Virant.

Predlog za jutrišnje udejstvovanje?
Ob tej priložnosti je v preddverju velike dvorane DZ-ja do četrtka na ogled tudi 20 fotografij lipicancev Alenke Slavinec. Leto dni po odprtju razstave z naslovom Slovenija v nas ob 20-letnici samostojne države na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu Slavinčeva tako predstavlja svoj pogled na slovensko kulturno dediščino še v DZ-ju.

Zdravljica odmevala v Bruslju
Evropski poslanci iz Slovenije in mariborski dijaki so danes v središču evropske četrti v Bruslju ob slovenskem spomeniku, na katerem so v vseh jezikih EU-ja izklesani verzi iz Prešernove Zdravljice, počastili slovenski kulturni praznik. Dijaki so zapeli slovensko himno, pobudnik dogodka, evropski poslanec Milan Zver, pa je ob spomenik položil cvetje.

Zver je v nagovoru poudaril, da bi bil največji slovenski pesnik France Prešeren, ki je bil obenem velik Slovenec in Evropejec, ponosen, če bi vedel, da bo 212 let po njegovem rojstvu slovensko mesto Maribor evropska prestolnica kulture.

Po njegovih besedah so danes v Bruslju evropsko prestolnico kulturo zastopali dijaki iz Škofijske gimnazije Maribor, ki so ob spomeniku zapeli Zdravljico.

Spomenik iz marmorja ob Schumanovem krožišču v središču bruseljske evropske četrti je bil postavljen v spomin na slovensko predsedovanje EU-ju leta 2008. Na njem je v vseh 23 uradnih jezikih EU-ja izklesan najbolj znan verz Zdravljice: "Žive naj vsi narodi."

Vsaka članica EU-ja lahko v Bruslju v spomin na predsedovanje postavi svoj simbol. Slovenija je po Zverovih besedah s tem spomenikom poudarila, da se je njen narod kalil s pomočjo kulture.

Začetek dolgoletne tradicije?
Slovenski kulturni praznik ob Prešernovem spomeniku v Bruslju je bil na Zverovo pobudo letos zaznamovan tretjič. Zver je ob tem izrazil upanje, da se bo ta tradicija nadaljevala tudi, ko "nas že dolgo ne bo več tukaj".

Zver je slovesnost odprl v imenu vseh evropskih poslancev iz Slovenije. Poleg njega so se je udeležile tudi evropske poslanke Tanja Fajon, Romana Jordan Cizelj in Zofija Mazej Kukovič.

Protest KOKS-a in ustanovitev ministrstva v Prešernovi senci
Letošnje praznovanje kulturnega praznika sta zaznamovala tudi dva protesta proti ukinjanju samostojnega ministrstva za kulturo. Prvega organizira Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS), v katerem so poleg Društva slovenskih pisateljev združeni še številni drugi kulturne organizacije in društva. V KOKS-u ob torkovi Prešernovi proslavi v CD-ju pozivajo k skupnemu protestnemu dejanju, zbor udeležencev pa je bil pred Cankarjevim spomenikom nasproti glavnega vhoda v Cankarjev dom.

Podporo prizadevanjem za ohranitev samostojnega resorja za kulturo so med drugim izrazili tudi v sindikatu kulture in narave Glosa, ki so na "predpoldan" kulturnega praznika pred Prešernovim spomenikom na Tromostovju organizirali protestni dogodek, poimenovan Ustanovitev ministrstva za kulturo v senci - Prešernovega spomenika.