Odbor DZ- za kulturo se je kot zainteresirano delovno telo na nujni seji seznanil s predlogom zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 s svojega delovnega področja.
Za prihodnje leto se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v celoti povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo, je v uvodu povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc.
Evropska sredstva v predlogih še niso zajeta
V proračunu ministrstva za leto 2021 pa še niso vključena sredstva iz skladov za odpornost in okrevanje ter sredstva iz prihodnje finančne perspektive EU 2021–2027, ker se še usklajujejo. Podobno velja za predlagani proračun za leto 2022, ko se bodo sicer sredstva v celoti zmanjšala za 8,4 milijona evrov in bodo predvidoma znašala 229,6 milijona evrov.
Kot je povedala državna sekretarka, želijo z rekordnim proračunom prihodnje leto v kulturi ustvariti pogoje, ki bodo krepili ustvarjalnost ter na podlagi t. i. zakona o kulturnem evru, ki bo začel veljati 1. januarja, izboljšati kulturno infrastrukturo oziroma stanje premične in nepremične dediščine. Sredstva za omenjeni zakon jim je po njenih besedah uspelo zagotoviti, v prihodnjem letu je zanj predvidenih 9,3 milijona evrov.
Naslednji cilji ministrstva pa so digitalizacija gradiva, 30-letnica osamosvojitve in predsedovanje EU-ju ter sistemske rešitve, debirokratizacija in skrajšanje administrativnih postopkov pri pridobivanju sredstev.
Matjaž Nemec (SD) ter Primož Siter in Violeta Tomić (Levica) so do predlaganih proračunov izrazili dvom in pri tem navedli področji knjige in filma. Me drugim so v povezavi s filmom spomnili na zaustavitev produkcije, na kar so ustvarjalci opozorili v tem tednu, ko v Ljubljani poteka Festival slovenskega filma. Glede na to, da ti ne prejemajo plačila za že opravljeno delo, Nemec težko verjame, da bo proračun za leto 2021 rekorden in da bo sploh namenjen kulturnikom.
Kaj so predlagale opozicijske stranke?
Opozicijske stranke so pripravile tri amandmaje k predlogu petega protikoronskega zakona: prvi je predvideval črtanje člena, ki ukinja zakon o enotni ceni knjige (ZECK), drugi se je nanašal na temeljni mesečni dohodek – pri katerem bi bilo treba upoštevati, da ministrstvo ne plačuje prispevkov vsem samozaposlenim v kulturi –, s tretjim pa so predlagali uvedbo kulturnega bona v vrednosti 50 evrov.
Po sekretarkinih besedah pa je težava v sledljivosti bonov in tudi v določitvi meril, katerim kulturnim vsebinam bi lahko bili namenjeni. Poleg tega bi bili diskriminatorni do nekaterih panog, saj se določene dejavnosti lahko normalno izvajajo, druge pa ne.
Velik del založništva ni vedel nič glede prenehanja veljavnosti ZECK-ja
Ignacija Fridl Jarc je v uvodu opozorila, da so bili odzivi v javni obravnavi pred sprejetjem zakona o enotni ceni knjige (ZECK) v letu 2014 različni. Knjigotržci so ga podprli in tudi večina založnikov, štirje pa so mu izrazito nasprotovali. Več pripomb na zakon je podala tudi Javna agencija RS za varstvo konkurence.
V naslednjih letih so bile sicer različnim ministrom večkrat predstavljene pobude založnikov, a se ni zgodilo nič. Nazadnje je ministrstvo za kulturo 17. maja prejelo pobudo več malih založnikov, naj v teh kritičnih razmerah zakon ukine. Na podlagi omenjenega poziva in pregleda obstoječe dokumentacije se je ministrstvo nato odločilo, da založnikom omogoči svobodno oblikovanje cen knjige ter predlagalo vključitev člena o prenehanju veljavnosti ZECK-ja v peti protikoronski zakon.
Med vabljenimi gosti je glavni urednik Mladinske knjige Bojan Švigelj izpostavil, da jih je predvsem presenetilo, da glede prenehanja veljavnosti ZECK-ja ni bilo razprave in da velik del založništva o tem ni vedel nič. Apeliral je, da bi bilo treba pred ukinitvijo omenjenega zakona opraviti temeljito analizo, ki je doslej umanjkala.
Profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski filozofski fakulteti Miha Kovač pa je menil, da se bo s prenehanjem veljavnosti zakona zgodilo, da bodo mali založniki še bolj izključeni, knjigarniška mreža bo manj pluralna, s čimer se bo tudi poslabšala ponudba.
Podtaknjen člen, ki ni povezan z epidemijo
Andreja Zabret (LMŠ) je v razpravi očitala vladi, da v vsakem od protikoronskih zakonov podtakne kakšen člen, ki nima zveze z epidemijo, v tem primeru člen o prenehanju veljavnosti zakona o enotni ceni knjige. Aljaž Kovačič (LMŠ) je menil, da ga je vlada v omenjeni zakon vključila zato, da tako ne bil bil možen referendum o njem. Andreju Rajhu (SAB) pa se je zdelo nedopustno, da vlada knjigo prepušča trgu, očital ji je tudi namerno neenakomerno obravnavo samozaposlenih v kulturni v primerjavi z drugimi samozaposlenimi.
Janja Sluga (SMC) je menila, da knjiga sodi v ta zakon, a ne razveljavitev zakona v celoti. Po njenih besedah bi v SMC-ju sicer lahko pristali na začasno zamrznitev zakona kot enega od ukrepov, pozneje pa bi se - če bi se pokazala potreba - lahko lotili popravkov zakona ali njegove razveljavitve. Kot je še pojasnila, so sicer v tej stranki pripravili sveženj amandmajev za sejo matičnega delovnega telesa, zato amandmajev opozicije včeraj niso podprli.
Alenka Jeraj (SDS) pa je poudarila, da zakon o enotni ceni knjige vsekakor sodi v peti protikoronski zakon, saj je korona prizadela tudi prodajo knjig. Poleg tega so mu malo založniki nasprotovali že prej in mu še vedno nasprotujejo. Dodala pa je, da je morda res umanjkala kakšna razlaga.
Državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc je na koncu izpostavila, da je glede ZECK-ja treba ukrepati takoj, se pa ministrstvo strinja s predlogom, da se lahko člen popravi tako, da se izvajanje zakona za določeno obdobje zamrzne.
Problematika, povezana s temeljnim mesečnim dohodkom
Kot je pojasnila sekretarka, do sprejetja rebalansa letošnjega proračuna ni bilo sredstev za določene razpise, zatem pa so bili "nemudoma sproženi in se izvajajo". V postopku pa je po njenih besedah tudi načrt za temeljni mesečni dohodek za kulturnike.
Tadej Meserko iz društva Asociacija pa je opozoril na problematiko, povezano s tem mesečnim dohodkom. Ta je za samozaposlene predviden v znesku 1100 evrov, za samozaposlene v kulturi pa le 700 evrov, saj se predvideva, da jim ministrstvo za kulturo plačuje prispevke, vendar kot je opozoril, teh prispevkov ministrstvo ne plačuje vsem.
Kar zadeva temeljni mesečni dohodek, je Ignacija Fridl Jarc pojasnila, da je ministrstvo za kulturo v prvi različici člen zapisalo tako, da je upošteval razliko v višini med tistimi, ki jim ministrstvo plačuje prispevke, in tistimi, ki jim ne, a je pozneje prišlo do napake, na kar je ministrstvo tudi že opozorilo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje