Letos mineva 100 let od smrti Gustava Klimta, čigar opus določa prehod od historicizma do secesije, zaznamuje začetek moderne umetnosti na Dunaju. Foto: Wikipedia
Letos mineva 100 let od smrti Gustava Klimta, čigar opus določa prehod od historicizma do secesije, zaznamuje začetek moderne umetnosti na Dunaju. Foto: Wikipedia
Max Klinger
Štiri Klimtove risbe, ki so veljale za izgubljene, je po besedah direktorja muzeja upodabljajočih umetnosti v Leipzigu, kjer so jih odkrili v teh dneh, nekoč zasebno kupil nemški umetnik Max Klinger. Foto: Wikipedia

Četverico Klimtovih barvnih risb so v teh dneh odkrili v depoju leipziškega muzeja upodabljajočih umetnosti, je za radiodifuzno organizacijo Mitteldeutscher Rundfunk (MDR) povedal direktor muzeja Alfred Weidinger. Po njegovih besedah je dotične risbe nekoč zasebno kupil nemški umetnik Max Klinger (1857–1920). "To je absolutna rariteta, saj so Klimtove barvne risbe resnično redke," je še dejal direktor muzeja.

Tri od teh štirih na novo najdenih risb bodo od nedelje postavljene na ogled javnosti v leipziškem muzeju upodabljajočih umetnosti. Tako jih bodo razstavili ob veliki razstavi Klimtovih del, ki jo bodo v umetnostnem muzeju Moritzburg v mestu Halle prav tako odprli v nedeljo. Eno izmed njih, na kateri je Klimt leta 1910 upodobil dekle, pa si lahko ogledate tudi pod tem člankom.

"Vsa umetnost je erotična"
Letos se več kulturnih institucij poklanja 100. obletnici smrti umetnika, ki velja za začetnika moderne umetnosti na rodnem Dunaju. Gustav Klimt se je rodil leta 1862 in je po zaključeni šoli za umetno obrt od leta 1879 delal pri slikarju Hansu Makartu. Štiri leta kasneje je odprl lasten studio, specializiran za stensko slikarstvo.

Leta 1897 je na Dunaju ustanovil slovito umetniško skupino Dunajska secesija. Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil Beethovnov friz, ki je nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902. Na njej sta bili v ospredju ornamentika in zlata barva – njun spoj je vrhunec doživel s sliko Poljub. Sicer pa je bil Klimtov osrednji subjekt žensko telo, njegova dela zaznamuje odkrit eroticizem. In tako je tudi sam nekoč dejal: "Vsa umetnost je erotična."

Leto 1918 je bilo na Dunaju posebno tragično, saj so se poslovili Gustav Klimt, Egon Schiele, Otto Wagner in Koloman Moser, štirje ključni predstavniki dunajske secesije.

Poleg postavitev del Gustava Klimta v Leipzigu in Halleju, ki si ju bo mogoče ogledati do januarja 2019, velja izpostaviti še razstavo v dunajskem muzeju Leopold, ki je odprta do 4. novembra.