"Kar se tiče dediščine, imamo pred seboj odkritje desetletja," je na tiskovni konferenci komentiral vodja ekipe Jorge Freire. "Za Portugalsko pa je to najpomembnejše odkritje vseh časov."

Na razbitini in morskem dnu okrog nje, približno 12 metrov pod morsko gladino, so potapljači našli različne vrste začimb, devet bronastih topov, na katerih je vgraviran portugalski kraljevi grb, kitajsko lončenino in "denarne porcelanke" ali kavrije, polže, ki so jih v času trgovine s sužnji uporabljali kot valuto.

Razbitino so prvič zagledali 3. septembra ob obali Cascaisa, letoviškega mesteca ob Lizboni. Po prvih potapljaških spustih ugotavljajo, da sta ladja in njen tovor "zelo dobro ohranjena". Ladja je dolga sto metrov in široka približno pol toliko, za zdaj pa še ni znano, kateri odpravi je pripadala in kako se je imenovala.

Freirova ekipa je postavila hipotezo, da je ladja potonila med letoma 1575 in 1625, torej v času, ko je bila trgovina z začimbami na relaciji med Portugalsko in Indijo na svojem vrhuncu. (Do tega datuma so prišli s pomočjo datiranja topov in kitajskih posod.) Najdba bo najverjetneje dopolnila naše poznavanje portugalske trgovske preteklosti in Cascaisovega mesta v tej zgodbi.

Tovrstna odkritja sicer Portugalcem niso tuja: leta 1994 so ob vojaškem kompleksu Sao Juliao da Barra v bližini Cascaisa našli portugalsko začimbno ladjo Gospe mučenikov (Nossa Senhora dos Mártires); potonila je leta 1606. "Strokovnjaki že dolgo vedo, da je bilo ustje reke Tajo pravi magnet za brodolome," je povedal minister za kulturo Luis Mendes. "To odkritje samo potrjuje njihovo ugotovitev." Novoodkrita ladja je menda še veliko bolje ohranjena od Gospe mučenikov.

Ladjo so arheologi odkrili v okviru desetletnega projekta, ki ga financirajo mestna občina Cascaisa, mornarica, vlada in lizbonska Nova univerza.