V javnem pismu, ki so ga glede napovedane nacionalne podpore projektu naslovila na vlado, za primerjavo navajajo, da je za EPK Maribor 2012 država namenila 60,9 odstotka vseh sredstev oziroma skoraj 15.212.900 evrov. Ta sredstva so bila namenjena izključno programu in organizaciji EPK-ja Maribor, ne pa tudi investicijam. Opozarjajo, da ima 13 let pozneje kultura v državi "očitno precej nižjo ceno".

Ob tem opozarjajo še, da je način dodeljevanja sredstev, kot si ga je zamislila vlada, z vidika metodologije prijave in financiranja projekta EPK napačen, saj znesek desetih milijonov zajema tako podporo posamičnim razvojnim projektom kot infrastrukturnim projektom, medtem ko bi moral oba stroška prikazovati ločeno, obenem pa ne vključuje državnih sredstev za program in organizacijo projekta.

EPK je najpomembnejši program EU-ja na področju kulture, to ni zgolj projekt mest ali občin, temveč projekt z nacionalno težo, poudarjajo. Doslej je naziv nosilo 60 mest in od vlade pričakujejo, da bo primerljivo z drugimi državami namenila ustrezen delež sredstev. Predlagajo, da država nameni projektu EPK 2025 v obdobju 2021-2026 najmanj 30 milijonov evrov za program in organizacijo, brez investicij, ter da se v najkrajšem mogočem času sporni sklep popravi.

Vlada je v sklepu o nacionalnem vložku za izvedbo EPK-ja 2025 v Sloveniji, ki ga je sprejela sredi decembra, zapisala, da bo ob pripravi sprememb proračuna za leto 2021 in pripravi proračunov za leta od 2022 do 2026 za posamezne razvojno usmerjene projekte in projekte javne kulturne infrastrukture EPK 2025 načrtovala sredstva v vrednosti desetih milijonov evrov.
Poleg vložka države lahko v skladu s prijavnim obrazcem mesta črpajo sredstva tudi iz drugih virov, kot so prihodki mesta, regije, EU-ja ‒ brez nagrade Meline Mercouri. Če bodo s strani regij in resorjev prepoznani projekti EPK 2025 ustrezali zahtevam programskih dokumentov in drugim zahtevam evropske kohezijske politike ter izkazovali pravočasno finančno in drugo ustrezno pripravljenost za izvedbo, bodo lahko sofinancirani s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov, še piše v vladnem sklepu.

Pod javnim pismom podpisani snovalci projektov EPK 2025 v Ljubljani, Piranu, na Ptuju, v Kranju in Novi Gorici so, kot so zapisali, "ogorčeni nad takšnim podcenjevanjem slovenske kulture in njene evropske dimenzije".