115 metrov visok jeklen stolp v obliki ogromne, dekonstruirane spirale, je pobarvan živordeče, ponoči osvetljen in viden z razdalje desetih kilometrov. A raje, kot da bi ga imenovali stolp, kipar Anish Kapoor uporablja naziv skulpture - največje skulpture v Veliki Britaniji, ki bo - tako pravi umetnik - pomembna za mesto tudi po olimpijskih igrah.
Rdečo barvo je Kapoor izbral namenoma ravno zato, da se stolp ne bi izgubil v okolju. Njegova asimetrija deluje nestabilno in fluidno. Ker je projekt močno izstopajoč, so v procesu načrtovanja upoštevali tudi komentarje posameznikov in interesnih skupin iz okolja. Nekateri so projekt opisovali kot "lep", "nežen" in "ženstven", drugi kot "grd" in nesimetričen. Pri ustvarjanju stolpa je sodeloval tudi inženir Cecil Balmond, ki ima za seboj že delo pri nekaterih svetovno najbolj inovativnih strukturah. Kot je povedal, so se v procesu načrtovanja znašli v hudi negotovosti, ali bo projekt sploh sprejet. Prejemali so številne pritožbe in "v eni točki se je zdelo, da bo projekt odpadel". Dokler ni prevladal protiargument: Britanija potrebuje nekaj novega in drugačnega.
Sodoben mitični stolp
V snovanju projekta je Kapoor razmišljal o Tatlinovem stolpu, ogromnem konstruktivističnem spomeniku, ki naj bi ga zgradili v Sankt Peterburgu v času ruske revolucije, a ga niso nikoli zgradili, referiral pa se je tudi na Bruegelovo sliko Babilonskega stolpa, kaos iz kamna in človečnosti, ki spominja na termitnjak. Spraševal pa se je predvsem, kako naj ustvari nov, sodoben mitični stolp.
Ko je razmišljal o očitnem - da se vsi stolpi dvigajo v zrak - se je poigraval predvsem z idejo, na kakšen način naj bi vertikalna linija potekala. "Vse se v svojem bistvu dviguje koncentrično. Zato sem pomislil na orbito," je povedal in začel od vsega začetka skicirati stolp v elipsah in oblikah planetarnih orbit, ki se vrtinčijo, a so kljub temu stabilne, saj sledijo določeni poti.
Stolp naj bi bil po prvotnih načrtih še višji, a so morali sprejeti določene finančne in terminske omejitve. Kot je Kapoor povedal za The Guardian, je tu šlo za politični moment: "Osnovna premisa je bila narediti vse, kar smo obljubili, le za polovico finančnih sredstev." A ne glede na ves trud in težave, ki jih je bilo treba premagati na tej poti, orbitalen stolp stoji in zdaj je čas, da se razkrije, ali bo res lahko "tekmoval" z drugimi inovativnimi arhitekturnimi skulpturami, kakor sta si njegova snovalca želela.