Festival MFRU se bo v Mariboru v petek začel 29. Skozi povezovanje novih tehnologij z znanostjo, umetnostjo in družbenimi okolji se letošnji festival usmerja h kritičnemu in nepristranskemu soočenju z nekaterimi zgodovinskimi temelji, s čimer si prizadeva vzpostaviti nove okvire za nadgradnjo vloge in pomena računalniške in intermedijske realnosti.

Letošnji festival se pod naslovom Periodizacija prostora in časa skozi intermedijsko ukvarja s prepletom aktualne družbe z računalniškimi tehnologijami in obratno. "Festival skuša z letošnjim programom pokazati na to širino; na eni strani pomen zgodovinjenja, arhiviranja spominov, na drugi strani pa pogled v prihodnost, v delo nove generacije ustvarjalcev, ki se zelo intenzivno povezujejo z umetno inteligenco," je o festivalu povedala programska vodja.

Cilj festivala je tako “vzpostaviti dolgoročno ciklično strukturo polja računalništva in intermedije, da se njegov program ovrednoti skozi dosedanje delo, obenem pa najde nove smeri in realizacije”. Na razstavah in gostovanjih se bodo predstavili domači in tuji avtorji iz mednarodnega prostora različnih generacij, posebej pa bosta poudarjeni prav raziskovanje in sodelovanje mladih.

Letos v fokusu Marko Ornik
Osrednja pozornost bo namenjena enemu vidnejših intermedijskih umetnikov in glasbenih producentov Marku Orniku, ki mu bo posvečena osrednja festivalska razstava v Vetrinjskem dvoru, ki je v obdobju od 2008 do 2012 oblikoval in vodil MFRU ter nato s produkcijskim prostorom Centralna postaja na Koroški cesti v Mariboru pripeljal v mesto številne ustvarjalce s področij sodobne elektronske glasbe in avdiovizualne produkcije.

"Marko Ornik je igral pomembno vlogo kot umetnik, producent in vodja MFRU-ja in želimo ga predstaviti z vseh teh treh vidikov," je pojasnila Aleksandra Saška Gruden.

Razstava bo predstavila segmente njegovega širokega polja delovanja od njegovih umetniških začetkov, ki jih zaznamujejo preplet glasbe, risbe in slikarstva, do poznejših del, kot je Coffee to go, videodel, ki jih je za namen razstave zbrala in uredila Mirjana Rukavina, zvočnih del, ki jih je pripravil Tomaž Štandeker, ter plakatov Centralne postaje, ki jih je po idejni zasnovi Marka Ornika oblikoval Sašo Gorjup. Nazadnje pa tudi pomembne izseke njegovega večletnega dela programskega vodje MFRU-ja.

Ob tem bodo v dvoru na ogled še instalaciji Robertine Šebjanič in Jožeta Slačka ter izbor videoprodukcije zagrebškega festivala Fubar. V Kulturnem inkubatorju se bodo s svojimi deli med drugim predstavljali Mirjana Batinić, Isidora Todorović, Faceorfactory in Dmitry Morozov.

Ker je po besedah programske vodje ideja festivala, da se zlije z drugim dogajanjem v mestu, bosta kot razstavišči uporabljena tudi izložba nekdanje trgovine Modna hiša na Partizanski cesti, kjer je med drugim na ogled instalacija Igorja Štromajerja, in nakupovalno središče Europark.

Festival poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor, katerega direktorica Marja Guček je pojasnila, da je to njihov najstarejši festival. Povedala je, da se je sodelovanje začelo v nekdanjem klubu MKC na Orožnovi ulici, kjer je imel Jože Slaček, eden od pobudnikov festivala, pozneje pa selektor in programski vodja, svojo video računalniško sekcijo. Slaček na festivalu letos sodeluje kot avtor, njegov projekt Not Like Houdini pa se v kombinaciji prostorske razstave, intermedijskega performansa v živo in VR-projekcije ukvarja z vprašanjem dvoma. Sprašuje se, "ali je dvom, ki ga je Descartes postavil za temeljno premiso človekovega obstoja in pravzaprav edini dokaz, da "ergo sum", sploh še aktualen kot racionalno sredstvo nekega razumevanja ali pa smo prišli do točke, kjer nam "resnico" prodajajo in podarjajo samo še mediji, politične stranke, aktivisti in drugi motiviranci".

Znani prejemniki študentskih nagrad
Veliko pozornosti po besedah Marje Guček namenjajo tudi študentom, ob odprtju festivala pa bodo podelili tudi nagrade za najboljše študentske intermedijske projekte. Na poziv se je prijavilo 12 študentov z enajstimi projekti. Člani strokovne žirije Maja Smrekar, Miha Colner in Aleksandra Saška Gruden so odločili, da prvo nagrado prejmeta Tomaž Pavšek in Tyana Rendič za projekt iHuman, s katerim "skozi narativni format dialoga med fiktivnima likoma, od katerih eden povzema značilnosti človeka, drugi pa karakteristike umetne inteligence, naslavljata aktualna in univerzalna vprašanja sodobnega časa, kot so denimo sobivanje človeka in stroja, pomen telesnosti, posledice digitalizacije vsakdanjega življenja ter smeri razvoja naprednih tehnologij”, je žirija zapisala v utemeljitvi.

Drugo nagrado prejme Manca Žitnik za projekt Prepusti se toku, s katerim “avtorica preizprašuje družbeno okolje nadzora in osebne svobode odločanja, obenem pa aktualizira stiske posameznika, ki jih povzročajo kolektivni premiki, usmerjeni v neskončen tekmovalen boj“.

Tretja nagrada je šla v roke Tamari Kostrevc za projekt Can you feel it, ki se poglablja v medčloveške odnose v kontekstu socialne tesnobe. Delo obiskovalko_ca informira o življenju z anksioznimi motnjami, obenem pa jo_ga nagovarja k “vzpostavitvi empatične distance do druge_ga”.

Ob festivalu tudi delavnice in predavanja za mlade
V diskurzivnem programu festivala bosta potekali predavanji Tomaža Grušovnika s primorske univerze in Wolfganga Ernsta z univerze v Berlinu, v povezavi s hrvaškim festivalom Fu:bar pa bo potekala tudi debatna miza, ki jo bosta moderirali Irena Borić in Renata Sparada. Sodelovanje se bo nadaljevalo s programom Ars Radia Slovenija, kjer bodo v večernem terminu predstavili delo Simona Whethama, so še sporočili organizatorji festivala.

Za mlajše občinstvo bosta pod vodstvom Marka Luka organizirani dve delavnici, ki se bosta zvrstili v Kulturnem Inkubatorju na Koroški cesti, v delu spremljevalnega programa pa bo v Ulični galeriji Židovska predstavljeno delo son:DA _ "now/zdaj".