Češko-francoski pisatelj Milan Kundera objavlja vse od leta 1953 in je prejemnik največjih književnih nagrad in priznanj.

Kot je na Twitterju sporočil predsednik Borut Pahor, ki je v Franciji na dvodnevnem obisku, pa odlikovanec zaradi bolezni ni sprejel odlikovanja. V njegovem imenu je to storil Evgen Bavčar, "uveljavljeni slovenski umetnik in filozof, ki živi in dela v Parizu, državljan Evrope za leto 2016 in vitez francoske legije časti in odlikovanec RS ter osebni prijatelj gospoda Kundere".

Bavčar je ob tem Pahorju predal osebno pismo zahvale češko-francoskega pisatelja in njegove žene.

Slovenski predsednik je Milanu Kunderi podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge, "saj je v odločilnem, prelomnem obdobju slovenskega osamosvajanja in vojne za Slovenijo zastavil svojo besedo in mednarodni ugled v obrambo naših zgodovinskih in kulturnih posebnosti ter politične neodvisnosti.

Z visokim državnim odlikovanjem Republika Slovenija Milanu Kunderi izkazuje spoštovanje in hvaležnost," so zapisali v predsednikovem uradu.

Prepovedani češki pisatelj, ki živi v Franciji

Milan Kundera, ki se je rodil leta 1929 v Brnu na Češkem, v družini muzikologa in pianista Ludvika Kundere. Že v zgodnjih letih se je naučil igrati klavir in pozneje je v Pragi najprej študiral muzikologijo in kompozicijo, nato književnost in estetiko in nazadnje študij dokončal na praški filmski akademiji, kjer je poslušal predavanja iz režije in scenaristike. Po diplomi leta 1952 je tam poučeval svetovno književnost.

Pripada generaciji Čehov, ki je odraščala v duhu grozot druge svetovne vojne in nemške okupacije, ni pa imela izkušenj s predvojno demokratično Češkoslovaško republiko. Kundera je v Francijo odpotoval leta 1975, sedem let po sovjetski invaziji na Češkoslovaškem. V domovino se ni nikoli več vrnil.

Tako kot državo je počasi zamenjal tudi jezik ustvarjanja in nato pisal izključno v francoščini.

Ko so njegova dela v domovini zaradi političnih razmer prepovedali, se je z vso ustvarjalno silo lotil že objavljenih prevodov svojih del, ki jih je pregledal in popravil, obenem pa tesno sodeloval s prevajalci pri novih prevodih. Tako njegovi prevodi nikoli niso zvesta preslikava izvirnika v drug jezik, ampak včasih tako odstopajo od prvotne oblike, da je avtor nazadnje popravil še izvirnik.