Turški mediji, ki podpirajo turško vlado, so dva najuglednejša domača pisatelja, Orhana Pamuka in Elif Shafak, obtožili, da sodelujeta z mednarodno literarno ložo, ki nadzoruje turško vlado.
Mednarodna loža naj bi iz vsake države izbrala nekaj avtorjev in jih uporabila v napadu na vlado. V teh dneh sta se v zvezi z ložo pojavili tudi imeni Pamuka in Shafak, ki ju naslavljajo kot "projekta" v rokah zahodnih oblasti z namenom kritiziranja turške vlade.

"Ena odizmed obtožb se je glasila, da sta naju rekrutirale zahodne oblasti zato, a bi kritizirala Turčijo. To se zgodi vedno, kadar povemo kaj kritičnega ali kadar za časopise napišem prispevek, ki je kritičen do turške vlade ali zgodovine. Tokrat pa sem prvič slišal za 'mednarodno literarno ložo'," je povedala Elif Shafak, katere zadnji roman, The Architect's Apprentice (Arhitektov vajenec) je pravkar izšel v Veliki Britaniji.
V svojem zadnjem romanu naj bi bil preveč kritičen do svoje države tudi Pamuk. V Kafamda bir Tuhaflik (A Strangeness in My Mind) tematizira zatiranje žensk v turški družbi. To stanje je na primer pred kratkim jasno opredelil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. "Naša vera je določila položaj žensk: materinstvo. Nekateri to lahko razumejo, drugi ne. Tega ne moreš razložiti feministkam, saj ne sprejmejo koncepta materinstva," je pojasnil Erdogan o različnem položaju spolov. Enaka obravnava moških in žensk je enostavno "proti naravnim zakonom," je dodal.
Obupen poskus spodkopati kredibilnost pisateljev
Na obtožbe se je odzval tudi Jo Glanville, direktor angleškega PEN-a, združenja avtorjev, ki se bojuje za svobodo govora pisateljev po vsem svetu: "Trdijo, da sta Orhan in Elif orodji mednarodne literarne lože, projekta te lože, zato ju ne bi smeli dojemati kot pisatelja in avtonomna intelektualca. Zelo očitno gre za obupen poskus spodkopati njuno kredibilnost in njun vpliv." Dodal je tudi, da gre za popolnoma rutinirano prakso zastraševanja. Vlada uporablja svoje medijske podpornike, da bi diskreditirali vsakogar, ki jo kritizira. Tokrat so si v ta namen izmislili obstoj mednarodne literarne lože.

"Resnično skrb vzbujajoče je to, da ima Erdogan očitno zdaj proste roke, da počne, kar hoče, kadar koli hoče. Zato nas tudi skrbi, kakšna bo njegova naslednja poteza, kako bo utišal in strl opozicijo," je letos spomladi povedala Pamukova prevajalka in članica britanskega PEN-a Maureen Freely ko so številni pisatelji podpisali pismo, v katerem so turško blokiranje Twitterja izpostavili kot "nesprejemljivo kršitev svobode govora".
Paranoja in strah sta v Turčiji zelo razširjena
Veliko ljudi teh obtožb ne bo vzelo resno, žal pa je dovolj tudi tistih, ki takšnim informacijam verjamejo. "Na žalost so teorije zarote v Turčiji zelo razširjene in ljudje verjamejo vanje. Takšna paranoja se dogaja ves čas," dodaja Shafakova. Širjenje informacij po družabnih medijih, kroženje slik, pospremljeno z obrekovanjem, sovražnim govorom in zavajanjem to verjetje le še hitreje utrdijo.
Najhuje pa je, da javno izražanje idej spremlja strah, meni Pamuk. "Ugotavljam, da je vse strah. To ni normalno. Svoboda govora je padla na zelo nizko raven. Veliko prijateljev mi pripoveduje, da je ta in ta novinar izgubil delo. Zdaj nadlegujejo še tiste novinarje, ki so zelo blizu vladi," pravi Pamuk.
Vedno težje je pisati kritično
Dejstvu postopnega uničevanja svobode govora v Turčiji pritrjuje tudi Elif Shafak. Pisatelji v Turčiji so javne figure in zato doživijo veliko napadov, poudarja pisateljica, ki je bila v preteklosti večkrat obtožena žaljenja in izdajalstva domače države. Vse skupaj pa postaja čedalje slabše in vedno težje je pisati kritično.
Kaznovana tudi gledališča, ki izražajo vladi nasprotna mnenja
Prav zdaj številne jezne reakcije sprožajo tudi spremembe, ki jih je turško ministrstvo za kulturo in turizem napovedalo glede finančne podpore zasebnih gledališkim hišam. Predlog predvideva ukinitev celotne državne podpore vsem zasebnim gledališčem, ki so jih podpirali v preteklih šestih letih. Namesto njih bi podprli novoustanovljena gledališča. Uveljavitev predloga bi pomenila zaprtje večine, če ne vseh, institucij, ki so se s svojim delom že uveljavile.
Ukrep je, milo rečeno, nenavaden. Kot je poudaril igralec Genco Erkal, je praksa po svetu ravno obratna. "Nikoli še nisem slišal za kaj takšnega na svetu. Če umetniška institucija prispeva k kulturnemu življenju, ji je treba zagotoviti podporo," pravi in navaja jasen razlog, ki tiči za predlaganim ukrepom. Pravi namen novega predloga je kaznovati gledališča, ki se ne strinjajo z vladnimi stališči in svoja mnenja tudi izražajo. "Razlog za to je postal jasen prejšnje leto. Hočejo kaznovati nekonformne teatre, ki so izražali podporo protestom v Gazi."