Rockwell je v umetnostni zgodovini znan po upodobitvah prizorov iz vsakdanjega življenja Američanov; na Molitvi je upodobil starejšo žensko in dečka, ki s sklonjenima glavama pri mizi molita pred obedom. Pri dražbeni hiši so se pred dražbo za omenjeno sliko nadeljali iztržiti dvakrat manjši dobiček od na koncu dosežene vsote. Dosedanji rekord za Rockwellovo sliko je bil 15,4 milijona dolarjev (11,2 milijona evrov) in je bil dosežen leta 2006 z delom Prekinitev vezi z domom.

Že dan pozneje je pri Christie's padel rekord za najdražje prodano sliko Rockwellovega sodobnika, Edwarda Hopperja; njegovo delo iz časa velike depresije, East Wind Over Weehawken, je bilo prodano za dobrih 40 milijonov dolarjev.

Miljarda dolarjev prometa v 48 urah
In vendar se obe prodaji, ko govorimo o težkokategornikih umetnosti, zdita skoraj drobiž. V obdobju 48 ur v novembru sta na primer obe vodilni newyorški dražbeni hiši skupaj prodali za več kot miljardo dolarjev umetnosti 20. stoletja; skoraj hkrati so bili postavljeni rekordi za najdražje prodano delo na dražbi nasploh, najdražje prodano delo še živečega umetnika in najvišji izkupiček posamezne dražbe (691 milijonov dolarjev). Vsi trije porušeni rekordi so bili pred tem veljavni manj kot leto in pol, kar dokazuje, kako hitro se razrašča trg sodobne umetnosti.

Najdražja slika, kar jih je kdaj šlo pod dražbeno kladivo - triptih Francisa Bacona iz leta 1969, Tri študije Luciana Freuda - je bila za 142,4 milijona dolarjev prodana po sedemdnevnem boju med zainteresiranimi kupci. To je približno20 milijonov dolarjev več, kot je leta 2012 iztržil dotedanji rekorder, ena od različic Munchovega Krika. Na isti dražbi (pri Christie's) je kip Balloon Dog prinesel 58,4 miljone dolarjev, kar je prav tako 20 miljonov več, kot je doslej kdaj zaslužilo delo še živečega umetnika (pred tem je rekord držalo platno Gerharda Richterja.)

Georgina Adam, urednica pri The Art Newspaper, je take vsote ocenila za "zblojene": "Če si multimiljonar, seveda hočeš trofeje, ampak ... plačati 58 miljonov za Koonsa je utrgano."

Miljarderji ne vedo, kam z denarjem
Medtem ko se večina navadnih smrtnikov še spopada s finančno krizo, se je bogastvo zgostilo pri tistih na vrhu. Nedavna statistična analiza je pokazala, da je na svetu 2170 miljarderjev, kar je približno trikrat toliko kot pred petimi leti. Številni med njimi so presodili, da so umetnine varnejša naložba od delnic - in sodobna umetnost je seveda tista, ki na tržišču najbolj kroži.

"Umetnine, ki se pojavljajo na dražbah, niso niti boljše niti slabše kot tiste pred desetimi leti," ugotavlja Todd Levin, direktor Levin Art Group. "Ampak zdaj obstaja ultratanek sloj posameznikov, ki imajo ogromne količine odvečnega kapitala, ki ga morajo nekam naložiti."

Trg se globalizira
Tržišče umetnin se je razširilo tudi geografsko: bogati kupci so začeli prihajati iz Azije, z Bližnjega vzhoda in Latinske Amerike. Na svoji novembrski, rekorde podirajoči dražbi so pri Christie's našteli ponudnike iz 42 držav.

Kupci sicer praviloma ostajajo anonimni, a govorilo se je, da je ruski poslovnež Roman Abramovič leta 2007 odštel 86,3 miljona dolarjev za triptih Francisa Bacona (pozneje je bilo sicer potrjeno, da je bil to katarski šejk Al Majasa bint Hamad bin Kalifa Al Tani, trenutno najvplivnejša osebnost v svetu umetnosti. Več o tem lahko preberete tukaj.