Izbor Plečnikovih del v Ljubljani in Pragi je bil kot Brezčasna, humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi vpisan na Unescov poskusni seznam. Slovenija in Češka sta pri pripravi transnacionalne nominacije, ki promovira izjemno arhitekturo Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi, sodelovali od leta 2011. Na Unescov poskusni seznam je bilo Plečnikovo delo vpisano leta 2015, vendar pa transnacionalna nominacija ne zagotavlja uspešnega vpisa na Unescov seznam svetovne dediščine.

Izognitev morebitnim nesporazumom
Med pripravo dosjeja nominacije sta tako slovenska kot češka strokovna skupina večkrat izrazili pomisleke glede izbire komponent v tej nominaciji in potencialne izjemne univerzalne vrednosti celotne nominacije. Zato je ministrstvo v dogovoru s češkimi partnerji in z namenom, da bi se izognili morebitnim nesporazumom med samim procesom evalvacije, konec leta 2016 za svetovanje zaprosilo sekretariat Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja – Icomos v Parizu, so še za STA pojasnili na ministrstvu za kulturo.

Da bi se Plečnikovo delo predstavilo na najboljši in najbolj celosten način, sta slovenska in češka stran iskali možnosti za nadaljnje sodelovanje pri nominaciji, ki bi ustrezala vsem merilom v skladu z operativnimi smernicami za izvajanje Unescove konvencije o svetovni dediščini.

Slovensko ministrstvo za kulturo je julija letos organiziralo posvetovalno okroglo mizo na temo priprave transnacionalne nominacije. Okrogle mize se je poleg predstavnikov slovenske in češke strokovne skupine udeležila tudi svetovalka, ki jo je imenoval Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja Icomos. Sodelujoči so razpravljali o utemeljitvi transnacionalne nominacije in ponovno preučili vsebino dosjeja.

Samostojna nominacija kot optimalna rešitev
Icomosova svetovalka je poudarila, da transnacionalna nominacija, ki ji je bila predstavljena na julijski okrogli mizi in se je oblikovala od leta 2011 naprej, ne zagotavlja možnosti za uspešen vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Po njenem prepričanju bi bila najbolj optimalna rešitev priprava nominacije Plečnikovih del v Ljubljani.

Z ministrstva so sporočili še, da sta "obe strani prepričani, da se bo odlično sodelovanje med državama, ki je bilo razvito na področju Plečnikove dediščine in promocije, nadaljevalo tudi v prihodnje". Dodali so: "Slovenska stran bo sledila predlogom Icomosove svetovalke in samostojno nadaljevala pripravo nacionalne nominacije Plečnikovih del v Ljubljani."

Razhod kljub odličnemu sodelovanju
Serijska transnacionalna nominacija Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi vključuje cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju, promenado ob nabrežjih in mostove na reki Ljubljanice vključno s tržnico, Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico, Vrt vseh svetih na pokopališču Žale in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, v Pragi pa cerkev sv. Srca Jezusovega na Vinohradih.

Kot še poudarjajo na ministrstvu za kulturo, sta slovenska in češka strokovna skupina v zadnjih šestih letih odlično sodelovali. Vendar so vprašanja, o katerih sta partnerski državi razpravljali z Icomosom, tako kompleksna in resna, da je neizogiben nov pristop k nominaciji.

Drugačno mnenje Plečnikovega poznavalca
Poznavalec Plečnikove arhitekture Damjan Prelovšek meni, da ima nacionalna nominacija del Jožeta Plečnika v Ljubljani le malo možnosti za uspeh. Opomnil je, da gredo danes "nacionalne nominacije zelo težko skozi, saj je tega v Evropi preveč". "Če bi to bilo nekje v Afriki ali v Aziji, bi bila možnost za uspeh, v Evropi pa imajo možnost samo še skupinske nominacije," je povedal za STA.

Prelovšek je zelo kritičen do slovenske strokovne skupine, ki pripravlja dosje nominacije, saj po njegovem mnenju člani skupine ne premorejo ustreznega poznavanja Plečnikove arhitekture. Opozoril je, da bo za pripravo nacionalne nominacije Plečnikovih del treba spremeniti seznam arhitektovih del, ki jih bo vključevala nominacija. "In vprašanje je, kaj bo na njem," je dodal Prelovšek.

Smiselno počakati na primernejši trenutek?
S Plečnikom bi imeli več možnosti leta 2016, še meni Prelovšek, ko so bila na Unescov seznam vpisana dela švicarsko-francoskega arhitekta Le Corbusierja. Možnost za morebitni uspeh nacionalne nominacije Plečnikovih del v Ljubljani Prelovšek vidi v tem, da Slovenija počaka na primeren trenutek, da bo Unescu predložena kakšna podobna arhitekturna nominacija.