Leta 1993 se je situacija zdela skoraj idilična. Sporazuma iz Osla med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo, ki sta ju najbolje simbolizirala Jicak Rabin in Jaser Arafat, naj bi med drugim izpolnila pravico Palestincev do samoodločbe. Idila je bila navidezna. Sporazumoma so že tedaj nasprotovale desne izraelske skupine – ne nazadnje je Rabina ubil izraelski skrajnež – in tudi različne palestinske militantne skupine.

Etnično čiščenje Gaze
Razmere v Gazi v zadnjih mesecih so seveda katastrofalne, kot da želijo Izraelci etnično očistiti Palestino. S temo poskusa izbrisanja Palestincev se ukvarja tudi sociolog Salim Tamari, ki je prejšnji teden predaval na Filozofski fakulteti. Je avtor več študij o urbani kulturi in politični sociologiji Gaze. Gaza se zdi skoraj kot idealen laboratorij urbanih študij. Omenimo zgolj razmere pred zdajšnjo izraelsko akcijo: Gaza je drobcena; 365 kvadratnih kilometrov meri. Za primerjavo, Mestna občina Ljubljana je velika 275 kvadratnih kilometrov. Ampak v Gazi je pred sedanjimi napadi živelo več kot 2 milijona ljudi.

Salim Tamari se je v predavanju sicer osredinil na versko slavje obalne Palestine in Sirije Nebi Rubin. Potem ko je bila maja leta 1948 ustanovljena država Izrael, je bila vas Rubin porušena. Trenutno razstava na Filozofski fakulteti v fotografijah predstavlja življenje v Palestini pred nakbo, poskusom "etničnega očiščenja" palestinskega ozemlja leta 1948.

S Salimom Tamarijem se je srečala Uršula Ana Mrežar. Kaj ji je povedal, bo objavljeno v današnji oddaji Osmi dan.

Sorodna novica Razstava Kolesa usod v Pivki: "Še danes se spomnim nevere, ko sva prvič zagledala kolo"

Kolesa kot muzejski razstavni predmeti
Politično konotacijo so v zadnjih letih dobila celo kolesa. Ta so sicer tudi muzejski razstavni predmeti, kar trenutno podčrtuje razstava Kolesa usod v prostorih Državnih muzejev v Pivki. Zbiranje koles v Muzeju novejše in sodobne zgodovine se je začelo leta 1952. "Vse se je začelo s črnim kolesom. V inventarni knjigi predmetov Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) pod številko 466 najdemo kolo črne barve, s katerim se je vozil član kolegija Varnostno-obveščevalne službe pri Osvobodilni fronti Edo Brajnik. Kolo Eda Brajnika je muzeju izročil Državni sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani."

Bistvo razstave, ki si jo je ogledal Matevž Oven Brecelj, niso tehnične specifike koles, ampak zgodbe, povezane z njimi. Razstava tako razkriva tudi nekatere morda presenetljive podatke. Da so bili, denimo, otroški tricikli izjemno razširjeni v Sovjetski zvezi.

Položaj bi morda lahko primerjali s popularizacijo vinilnih plošč v zadnjih letih. Tudi stara kolesa doživljajo "renesanso" in vedno več je njihovih privržencev. Nekaj restavriranih je na ogled tudi na razstavi.

Današnja oddaja prinaša še prispevka o klavirskem duu Gorišek-Lazar, ki deluje zadnjih 20 let, in o umetniškem kolektivu Total Refusal, ki se opisuje kot psevdomarksistična medijska gverila.

Vabljeni k ogledu danes ob 21.40.