19. marca letos je svoj 80. rojstni dan praznoval igralec, režiser in performer Niko Goršič, ki mu Uredništvo igranega programa posveča ponedeljkovo radijsko igro ob 22.05 na programu Ars. Dramski ustvarjalec je kot igralec in režiser sodeloval pri uveljavljanju mednarodnega ugleda Slovenskega mladinskega gledališča, katerega član je bil skoraj štirideset let. Sodeloval je še v številnih gledaliških institucijah in skupinah doma in v tujini, med drugim tudi na Radiu Slovenija: v radijskem arhivu je shranjenih 105 radijskih iger, ki jih je soustvarjal, večinoma pa je igral v radijskih igrah za otroke. V ponedeljek bodo lahko poslušalke in poslušalci tretjega programa prisluhnili "malo drugačnemu koncertu za dva solista in beckettovski orkester" z naslovom Ironični rekviem za igralca in skladatelja, ki ga je Niko Goršič režiral in v njem tudi nastopil v tandemu s skladateljem Pavlom Mihelčičem. Gledališko-glasbeni performans se je odvil septembra 2014 v Cankarjevem domu, skrajšani posnetek umetniškega večera pa je v studiih Radia Slovenija v režiji Jožeta Valentiča postal svojevrstna zvočna uprizoritev. Goršičeva poezija in Mihelčičeva izvirna glasba se v avtorski maniri vpisujeta v didaskalije in misel Krappovega zadnjega traku, enega izmed ključnih monodramskih besedil irskega avtorja in Nobelovega nagrajenca Samuela Becketta. Enodejanka, ki razpira vprašanja časa in minljivosti, kot skelet performansa tako dvema umetnikoma in prijateljema omogoča gesto (umetniške) izreke, (samo)refleksije, pa tudi (samo)izpovedi.

Prav tako samoizpovedna četrtkova radijska igra na programu Ars se retrospektivno ozira na življenjsko pot Ivana Groharja, enega najpomembnejših slovenskih slikarjev, ki je skupaj s sodobniki pomembno prispeval k uveljavitvi modernega slikarskega izraza na začetku 20. stoletja. Marko Elsner Grošelj je svojo radijsko igro Črednik podnaslovil kot "fantazijsko zgodbo o življenju in smrti slikarja Ivana Groharja"; radijska igra s simbolnim naslovom – Črednik je ena izmed najpoznejših Groharjevih slik, ki ponazarja pastirja – zvočno slika utrinke iz umetnikovega otroškega življenja, mladosti, ljubezni, pa tudi njegove ustvarjalne vrhunce in dileme. Radijsko igro v režiji in pod mentorstvom docenta Aleša Jana so leta 1996 posneli Aleš Valič v glavni vlogi slikarja in takratni študenti 4. letnika dramske igre na AGRFT-ju, ki so s svojimi glasovi ustvarili celotno zvočno krajino igre: različne glasove so oblikovali Sebastian Cavazza, Gregor Peč, Tina Gorenjak, Lara Jankovič, Barbara Krajnc, Saša Mihelčič, Janko Petrovec, Simon Šerbinek, Nenad Tokalić in Nina Valič.

Na Prvem programu bo v torek zvečer na sporedu zgodovinska radijska igra Raca, ki jo je izpisal slovenski avtor Franček Rudolf, režiral pa Jože Valentič. Avtor je dogajanje postavil v 4. stoletje našega štetja v stičišče kultur in plemen Vzhodnega in Zahodnega rimskega cesarstva, znotraj dramskega zapleta pa je raziskoval verovanja in mitološka bitja takratnega prostora in časa. Poslušalke in poslušalci se bodo skupaj z Djapom (igral ga je Pavle Ravnohrib), avanturistom iz črnogorskega plemena, odpravili na popotovanje po krajih, kjer slavijo zelo nenavadno ikono – raco!

Posebni predstavniki posebne družbe
Družba je močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Premislek o tem je na neki način vzpostavil Tomo Kočar, avtor sredne kratke radijske igre na programu Ars. Dragi dnevnik v režiji Elze Rituper je sklop enotedenskih prvoosebnih izpovednih zapisov fanta z motnjami v duševnem razvoju, ki s prvinsko preprostostjo upoveduje svoj vsakdan. V otroški naivnosti se z vsakim dnem bolj izpisujejo grozljiva dejanja protagonista in okolice, ki postanejo svojevrstna podoba amoralnega okolja velikega mesta.

Sobotni termin kratke radijske igre na Prvem programu pa v center prevpraševanja postavlja Babico in Dedka, ki sta se v dolgoletnem skupnem življenju navadila na marsikaj – tudi na žaljivke. Kljub čudni medsebojni zavezanosti pa sta v svojem bistvu oba osamljena in iščeta zadovoljstvo vsak na svoj način. Radijsko igro Onuče je napisal Drago Kuhar, režiral pa Jože Valentič. Narečna beseda onuče sicer pomeni krpe, s katerimi so si kmečki ljudje zavijali noge, preden so obuli škornje, v radijski igri pa postajajo prispodoba za status quo življenjskega iskanja dveh ostarelih ljudi, ki s svojim čudaškim obnašanjem in starčevskim ponavljanjem fraz dajeta svojemu vsakdanu – pa tudi igri – samosvoj ritualni pečat. Babico in dedka sta leta 1993 interpretirala nepozabna Mila Kačič in Aleksander Valič.

Prisluhniti morju – premiera radijske igre za otroke Slišati morje
Ne le mlade poslušalke in poslušalce, temveč tudi njihove starše, stare starše in vse ostale raziskovalce skrivnosti v nedeljo zjutraj na Prvem programu premierno čaka posebna radijska igra Slišati morje. Avtorica in režiserka Saška Rakef je v tej izkustveni zvočni kompoziciji zasnovala šumečo pesem morja, v kateri odmevajo različna morska bitja. Kakšne skrivnosti, vtkane v valovanje morja, bodo razkrili morene, morski konjički, raki, morski klobuki in hobotnice? Radijska igra Slišati morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Poslušalke in poslušalci lahko predvajanim radijskim igram prisluhnejo tudi v podkastih radijske igre na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na portalu RTV 365.