Po besedah vodje programa ESS pri JSKD-ju Marjete Pečarič so s projektom zelo zadovoljni. "Vključno z razpisom, ki se je pravkar končal, se je na različnih področjih kulturnih dejavnosti, kot so knjižnice, muzeji in nevladne organizacije, zaposlilo 112 mladih. Še posebej pa nas veseli to, da mladi ostajajo v teh zaposlitvah po poteku obdobja subvencioniranja," pravi.

Kot dodaja, 80 odstotkov projekta financira ESS, 20 odstotkov, v skupnem znesku dva milijona evrov oz. 400.000 evrov letno, pa ministrstvo za kulturo.

Delodajalci iz naslova projekta Pridobivanje dodatnih znanj za mlade na področju kulturnih dejavnosti v okviru JSKD, ki traja do leta 2020, prejmejo subvencije v višini 5.000 evrov za devetmesečno zaposlitev mladih do 29. leta starosti na področju kulture.

Z izobraževanji, ki niso dostopna v formalnih izobraževalnih ustanovah
Kot pomemben steber programa vidijo izobraževanja za brezposelne mlade na področju kulturnih dejavnosti. Takšna, ki niso dostopna v formalnih izobraževalnih ustanovah ali pa te ne pokrijejo vseh potreb na določenem področju. "Ponujamo 13 izobraževanj v različnih modulih, deset je specifičnih in trije dopolnilni," pravi Marjeta Pečarič. Eden izmed modulov je denimo vodenje gledališke skupine, katerega namen je izobraziti kandidate, ki bodo sposobni voditi gledališko skupino v osnovnih šolah ali društvih in z njo pripraviti gledališko uprizoritev.

Izobraževanja izvaja JSKD že dolgo, kar je po besedah Marjete Pečarič njihova temeljna prednost, ob tem imajo mentorji poleg formalnih znanj tudi znanje s terena "in vedo, kaj slušatelji potrebujejo". Ena izmed prednosti je tudi, da so skupine udeležencev zelo majhne, je še poudarila vodja programa ESS pri JSKD-ju in pri tem poudarila upravljanje in poslovanje v kulturnih organizacijah ter filmsko šolo kot najbolj priljubljena modula.

V sklopu programa je nastalo tudi sedem priročnikov, namenjenih udeležencem izobraževalnih programov, s študijskimi materiali, ki jih lahko pozneje kot mentorji ali zaposleni v različnih ustanovah, na primer društvih ali šolah, uporabljajo pri svojem delu. Dva priročnika sta sploh prva te vrste pri nas, priročnik za folklorno dejavnost in priročnik za igranje na ustno harmoniko. Če so se ta znanja prej prenašala le od ust do ust, od mentorja do učenca, so zdaj prvič tudi zapisana.

Potreba po redefiniciji področja sicer marginalizirane folklorne dejavnosti
Kot je opozoril soavtor prvega folklornega priročnika pri nas, Tomaž Simetinger, je folklorna dejavnost danes "popolnoma marginalizirano polje", ki ne ponuja nobenega formalnega načina izobraževanja, za njo ne stojijo niti pedagoške ali raziskovalne institucije, razen JSKD. To pa je po njegovih besedah paradoks, saj se v Sloveniji sorazmerno veliko ljudi, okoli 10.000, dejavno ukvarja s folklorno dejavnost, deluje tudi okoli 500 folklornih skupin. "Spremeniti bo treba način razmišljanja na tem področju in redefinirati področje folklorne dejavnosti – kot dejavnost, ki ni muzej, ampak ena od uprizoritvenih dejavnosti," še meni etnolog in antropolog.

Izšli so tudi priročnik za filmsko dejavnost, gibalno-plesni priročnik sodobnega evropskega plesa, priročnik za prebujanje ustvarjalnosti z likovnimi sredstvi in priročnik o pesnjenju za pesniške ustvarjalce začetnike, mentorje in učitelje.