Stroka je Jureta Cihlařja opredelila kot ekspresivnega figuralika, ki se je spogledoval s kubizmom, popartom, geometrijsko abstrakcijo, hiperrealizmom in drugimi smernicami. Velja, da so mu bili blizu umetniška svoboda, pluralizem idej in družbenokritičen odnos do aktualnega dogajanja. 70. leta preteklega stoletja so izkazovala umetnikovo subjektivno kritično družbeno držo, svoje izpovedne slikarske interpretacije je zasnoval na način, da je bila človeška figura glavni nosilec izraza in sporočila.

Leta 1944 na Golniku rojeni Jure Cihlař se je po končani Srednji šoli za oblikovanje vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 1969 diplomiral iz slikarstva pri profesorju Francetu Miheliču. Od začetka 70. let preteklega stoletja je živel v Portorožu, v novem tisočletju pa je sledila selitev v Vinico v Beli krajini, kljub temu pa je podoba obmorske Istre še zmeraj predstavljala ustvarjalni izziv.

Pomemben krajinar in marinist
Po končanem študiju in tudi že prej se je poleg grafike posvečal tudi karikaturi in ilustraciji, k različnim zvrstem grafike pa se je pozneje vračal le občasno, in sicer najpogosteje v tehniki lesoreza, sitotiska in litografije. "Z vpogledom v njegovo celostno, več kot štiridesetletno ustvarjalno obdobje ter ne glede na različne vsebinske in oblikovno formalne razvojne faze sledimo avtorjevi zgodnji zavestni odločitvi za klasični slikarski metje, torej za čopič in barve, čemur ostaja zvest do danes. V sodobni lokalni in nacionalni likovni umetnosti – kljub dobremu desetletju njegove izrazne zavzetosti s figuraliko – ostaja zapisan kot pomemben krajinar in marinist, torej nadaljevalec tradicije primorskega in slovenskega krajinarstva," so zapisali ob njegovi nedavni pregledni razstavi v Mestni galeriji Piran in Galeriji Loža Koper.

Za Cihlařja velja, da je razvil subjektivno občuteno in prepoznavno različico slikarskega krajinarstva, ki jo pogojujejo intimna odzivanja na izzive v naravi. Kot so še zapisali ob razstavi, so "njegove podobe kot sublimati konkretnih stanj in razpoloženj v naravi in v njem samem". Ob razstavi je izšla še dvojezična monografska publikacija Jure Cihlař z uvodnikom umetnostnega zgodovinarja Iztoka Premrova, besedilom in avtorjevo dokumentacijo kustosinje razstave Nives Marvin, z biografijo Moja življenjska pot Jureta Cihlařja, s fotografijami Jake Jeraše in oblikovanjem Duške Đukić.

Tudi karikaturist in tehnični urednik Pavlihe
Cihlař je razstavljal na skoraj 70 samostojnih postavitvah ter sodeloval na mnogih skupinskih doma in v tujini, ob tem pa se je pogosto udeleževal likovnih srečanj in kolonij. Od leta 1960 je več kot desetletje redno objavljal karikature v Pavlihi, nekaj let je bil tudi tehnični urednik te publikacije. Cihlařjeve stvaritve najdemo v javnih in zasebnih zbirkah tudi zunaj Slovenije. Leta 2006 je v samozaložbi izdal knjigo Še pomnite, gospodje?!, v kateri so izšli njegovi aforizmi in karikature. Podpisuje tudi soavtorstvo več grafičnih map.

Za svoje delo je skupno prejel 18 nagrad, pri čemer je prvo dobil že leta 1968, in sicer študentsko Prešernovo nagrado za grafiko. Na Mednarodnem slikarskem ex-temporu Piran so ga ovenčali kar štirikrat, leta 2005 je prejel stanovsko nagrado Zveza društev Slovenskih Likovnih umetnikov (ZDSLU) in Hypo Alpe-Adria.

Jure Cihlař se je v 75. letu starosti poslovil po daljši bolezni v soboto, 3. novembra, so sporočili iz Obalnih galerij Piran.