Slovenska vlada je namreč decembra lanskega leta podprla pobudo Nacionalnega odbora za obeleževanje stoletnic prve svetovne vojne za vpis Poti miru od Alp do Jadrana na evropski in svetovni seznam kulturne dediščine. Nominacijo je pripravila skupina predstavnikov več organizacij pod vodstvom Fundacije Poti miru v Posočju, prav na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, pa so Pot miru od Alp do Jadrana – dediščino 1. svetovne vojne vpisali na Unescov poskusni seznam, kar predstavlja prvi korak k postopku nominacije za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. V postopek nominacije si želijo vključiti tudi Italijo in Avstrijo, so sporočili iz nacionalnega odbora.
Slovenija na poskusnem seznamu kar šestkrat
Na Unescovem poskusnem seznamu svetovne dediščine, ki je obvezna stopnja v nominacijskem procesu, ima Slovenija trenutno vpisanih šest enot. To so še klasični Kras, Fužinske planine v Bohinju, partizanska bolnica Franja, bukovi gozdovi in nadčasovna humana arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi. Za tri od teh so oddani ali v pripravi dosjeji nominacije za vpis na seznam svetovne dediščine.
Dediščina soške fronte
Pot miru od Alp do Jadrana povezuje območja in ljudi ter bogato kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdanje soške fronte, od Loga pod Mangartom do Devina.
Soško bojišče prve svetovne vojne je za seboj pustilo veliko ostalin: vojaška pokopališča, kaverne, strelske jarke, kostnice, kapele, spomenike, muzeje na prostem in druga obeležja, ki predstavljajo pomembno snovno in nesnovno dediščino evropske in svetovne zgodovine ter opozarjajo na potrebo po miru in sodelovanju med narodi.

Pot miru v Zgornjem Posočju
Kot piše na spletni strani fundacije Poti miru v Posočju, je bil leta 1990 z namenom predstavitve dogajanja na soški fronti ustanovljen Kobariški muzej. Vlada je nato septembra 2000 sprejela program Posočje – Poti miru kot nacionalni in mednarodni projekt in decembra dala pobudo za ustanovitev Fundacije Poti miru v Posočju.
Istega leta ustanovljena fundacija je najprej uredila šest muzejev na prostem: Ravelnik, Čelo, Zaprikraj, Kolovrat, Mengore in Mrzli vrh. Leta 2007 so bili muzeji na prostem, pomembnejši spomeniki in obeležja soške fronte, naravne znamenitosti, muzeja v Tolminu in muzejske zbirke ter turističnoinformacijski centri povezani v Pot miru v Zgornjem Posočju.
Pot miru od Alp do Jadrana nastaja pet let
Dediščino soške fronte pa so v tem času ohranjali tudi na Goriškem in na Krasu. Na Goriškem so uredili muzej na prostem Sabotin - Park miru, na Krasu pa Poti miru na Krasu in pozneje pomnik na Cerju, poskrbljeno je bilo tudi za dediščino na Kanalskem Kolovratu.
Pot miru od Alp do Jadrana je po zgledu Poti miru v Zgornjem Posočju nastajala od 2011. Pot dopolnjuje pričevanja o preteklosti tega prostora, ki jih obiskovalci lahko doživijo v Kobariškem, Tolminskem, Goriškem muzeju, Pokrajinskem muzeju v Gorici ter številnih zasebnih zbirkah, je še mogoče prebrati na spletni strani fundacije Poti miru v Posočju s sedežem v Kobaridu.