Člani iniciative pozivajo predsednika vlade, da enega najpomembnejših historičnih objektov v Ljubljani razglasi za kulturni spomenik državnega pomena, s tem pa poskrbi, da ne bo "grobar" spomenika, ki že dolga leta propada. Ta je bil zaščiten že leta 1993, ko je bil z odlokom ljubljanske mestne občine o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto razglašen za arhitekturni spomenik, pišejo.
"Lastnika je treba razlastiti"
Lastnik ga skuša podreti, poudarjajo, ministrstvo za kulturo pa po prepričanju civilne iniciative ne izpolnjuje svoje naloge varovanja kulturne dediščine, saj odloka o razglasitvi Kolizeja za spomenik državnega pomena iz leta 2005 ni podaljšalo.
Zakonodaja, kot še pravijo, dopušča razlastitev spomenika v primeru namernega zanemarjanja ali uničevanja. Zato pozivajo, da vlada stavbo najprej razglasi za spomenik državnega pomena in nato lastnika v skladu z zakonom razlasti. "Če že imamo zakonodajo o varstvu kulturne dediščine, ki predvideva razlastitev, je Kolizej eklatanten primer, ko bi jo morali uporabiti," so zapisali člani iniciative, ki so predlog pripravljeni premierju tudi osebno pojasniti. Pomembno je, da vlada "prekine stampedo uničevanja in razvrednotenja kulturne dediščine v Sloveniji".
Pozivu so priložili predlog odloka o razglasitvi palače Kolizej v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, ki ga je pripravil profesor pravne fakultete Miro Cerar, ter številko revije ab, št. 179/180, iz novembra 2008: Primer Kolizej, ki strokovno predstavlja zgodovino in pomen stavbe ter njegovega zavarovanja.
Pod poziv so se podpisali arhitekta Andrej Hrausky in Miha Dešman, profesorja arhitekture Lučka Ažman in Fedja Košir, kustosinji Narodnega muzeja Darija Mavrič in Blaženka First, umetnostni zgodovinar Matej Klemenčič, mestni svetnik Miha Jazbinšek, okoljevarstvenik Karel Lipič in filozof Leo Šešerko.