Nekdanji grafitarski raj v newyorški četrti Queens je leta 2013 čez noč
Nekdanji grafitarski raj v newyorški četrti Queens je leta 2013 čez noč "pobledel". Foto: EPA
Zgradba 5Pointz
Delo umetnikov je zakonsko zaščiteno v skladu z Zakonom o pravicah vizualnih umetnikov (Visual Artists Rights Act - Vara). Je pa to prvič v zgodovini, da je bil grafitom oziroma "sprejarski umetnosti" priznana zaščita po tem zveznem zakonu. Foto: EPA

Pravna ekipa je morala dokazati, da ima delo pouličnih umetnikov 'priznan status' na podlagi zveznega Zakona o pravicah vizualnih umetnikov, ki je bil sprejet leta 1990. Ta zakon umetnikom med drugim zagotavlja zaščito njihovih del, ne glede na to, kdo ima v lasti ali upravlja avtorske pravice njihovih del.

Zgradba 5Pointz
Porota je o primeru skupine 21 grafitarjev odločala skoraj natanko štiri leta po tem, ko je lastnik zgradbe dal prebeliti njihove stvaritve. Foto: EPA

Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je skupina 21 umetnikov vložila tožbo proti Jerryju Wolkoffu, ki je pred natanko štirimi leti dal prepleskati njihove stvaritve na pročelju nekdanje tovarne 5Pointz v newyorški četrti Queens, ki je v njegovi lasti. Zgradba 5Pointz je veljala za raj grafitarjev z vsega sveta in je posledično postala prepoznavna turistična znamenitost. Wolkoff je umetnikom dejansko dovolil uporabo stavbe kot platna za njihovo "sprejarsko umetnost", nato pa si je leta 2013 premislil. Odločil se je namreč, da bo spremenil namembnost oziroma zgradil novo, stanovanjsko zgradbo. Pročelje je tako rekoč čez noč dobilo bolj kot ne enotno bledo obličje.

Dela, zaščitena z zveznim zakonom
In na kaj se je oprla porota za odločitev v korist grafitarjem? Delo umetnikov je v ZDA zakonsko zaščiteno v skladu z Zakonom o pravicah vizualnih umetnikov (Visual Artists Rights Act - Vara), vendar je pa to prvič v zgodovini, da je bila grafitom oziroma "sprejarski umetnosti" priznana zaščita po tem zveznem zakonu. To pomeni, da bi se lahko po tej poti zaščitilo na tisoče grafitov po vseh ZDA, poroča Guardian.

Pozitivna odločitev porote je seveda spodbudna za umetnike, vendar bo o zadevi sodnik sprejel svojo odločitev. Ob tem naj bi upošteval presojo porote, kljub tem pa lahko sem pride do drugačnega zaključka. "Gre za potrditev, da je sprejarska umetnost enaka kot katera koli dejavnost drugih umetnikov. In da si umetnik zasluži dostojanstvo in spoštovanje," je povedal zastopnik skupine 21 grafitarjev Eric Baum. Ob zmagoslavju je dodal še, da bi to lahko imelo daljnosežne posledice. "To je zvezni zakon. Torej, to ne velja samo v New Yorku, temveč velja za celotne ZDA."

Pravna ekipa je morala dokazati, da ima delo pouličnih umetnikov "priznan status" na podlagi prej omenjenega Zakona o pravicah vizualnih umetnikov, ki je bil sprejet leta 1990. Ta zakon namreč umetnikom med drugim zagotavlja zaščito njihovih del, ne glede na to, kdo ima v lasti ali upravlja avtorske pravice njihovih del. Baum je pred poroto poudaril dolgoletne izkušnje in uveljavljenost umetnikov na njihovem ustvarjalnem področju kot dokaz o teži njihovega dela. Baum se je tako sicer skliceval na njihovo uveljavljenost, vendar je ob tem dodal, da bi lahko ta zvezni zakon ščitil tudi ljubiteljske grafitarske umetnike.

Že v 70. letih preteklega stoletja kupljena zgradba
Wolkoff je dotično zgradbo, v kateri je nekoč delovala tovarna aerometrov (priprav za merjenje teže in gostote plinov) kupil v 70. letih prejšnjega stoletja. Umetnikom je dovolil, da na stavbi ustvarjajo poslikave, vendar je dejal še, da jim je takrat povedal tudi, da jo namerava nekega dne podreti. Tako se je leta 2013 odločil tudi začeti udejanjati te svoje želje in je pripravil načrt za porušenje zgradbe in zgraditev stanovanjskega kompleksa.

Tako je bil pravzaprav način, kako se je lotil udejanjanja svojih načrtov tisti, ki je sprožil upor ustvarjalcev. V noči 19. novembra 2013 so umetniki ugotovili, da je pročelje zgradbe skoraj popolnoma pobeljeno, njihove stvaritve, ki so jih skrbno ustvarjali skozi leta, pa so tako čez noč postale preteklost.

Umetnikovo ozadje je zgolj eden izmed dejavnikov
Kate Lucas, odvetnica pri podjetju Grossman LLP, ki je dejavno na področju prava v umetnosti, je dejala, da je lahko ena izmed posledic tega sodnega primera, da bi se grafitarji - pa tudi lastniki nepremičnin - zavedali nuje po vnaprejšnji sklenitvi sporazumov o lastništvu in pravicah do ustvarjanja grafitov na določenih površinah. Zastopnik skupine grafitarjev Baum pa je dejal še, da bi se lahko v prihodnje angažiral strokovnjak, ki bi odločil, ali delo amaterja dosega raven stvaritve, ki jo lahko ščiti zakon Varo. "Upoštevati morate umetnino. Če upoštevate zgolj umetnikovo ozadje, je to zgolj eden od dejavnikov," je poudaril Baum. Ta pravkar končan sodni proces pa lahko obvelja kot pravni precedens, le če bo sodnik sprejel enako odločitev kot porota.

Pravna ekipa je morala dokazati, da ima delo pouličnih umetnikov 'priznan status' na podlagi zveznega Zakona o pravicah vizualnih umetnikov, ki je bil sprejet leta 1990. Ta zakon umetnikom med drugim zagotavlja zaščito njihovih del, ne glede na to, kdo ima v lasti ali upravlja avtorske pravice njihovih del.