“Praznik slovenske besede je danes. Praznik velik, dasi tihosvečan, kakor ga še ni doživela slovenska beseda. Prvič je razpela krila, da poleti iz Ljubljane, iz srca slovenskega naroda, preko gora, čez reke in polja do vseh rojakov po domovini in tujini, do bratov Slovanov in do vseh narodov v Evropi in še dalje,” je uvodni nagovor ob prvem oddajanju Radia-Ljubljana leta 1928 začel Fran Saleški Finžgar.

Z Zvezdico zaspanko, eno prvih posnetih radijskih iger
Ker te dneve mineva 90 let od prvega oddajanja, bo sreda, 17. oktobra, na 3. programu Radia Slovenija, Ars in deloma na Prvem v znamenju radijskih začetkov in zgodovine. Slavnostni program se bo začel ob 6. uri zjutraj, ko bo na vrsti telovadba, sredi dneva ob 13.05 bosta v radijskem studiu 13 živo nastopili violinistka Nadežda Tokareva in harfistka Sofia Ristic, zvečer ob 22.15 pa bo spanec priklicala Zvezdica zaspanka, ena prvih posnetih in ohranjenih radijskih iger.

Kot vrhunec praznovanja napovedujejo slavnostni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji, ki se bo začel ob 19.45, v neposrednem prenosu pa mu bo mogoče prisluhniti tudi na valovih Arsa in prvem. Simfonikom se bo pridružila dramska igralka Sabina Kogovšek, program bo povezoval Igor Velše, režijo pa podpisuje Špela Kravogel.

Program koncerta prinaša glasbo slovenskih avtorjev Blaža Arniča, Boga Leskovica, Antona Lajovca, Uroša Kreka, Marjana Kozine in Lucijana Marije Škerjanca. Zadnji je ob praznovanju desete obletnice Radia Ljubljana v časopisu Slovenec zapisal: “Spored je izvajal orkester, sestavljen iz stalnega radijskega orkestra in članov opernega orkestra ter tako ojačan do okrog 35 godbenikov. Tak simfonični orkester bi bil naravnost idealna sestava za naš radio. Z njim bi bilo možno izvajati vsa dela simfonične literature in ne bi bili poslušalci navezani na nedostatne priredbe za salonski orkester, ki ne more nikoli nadomestiti zvoka pravega simfoničnega orkestra. V radijskem prenosu zveni sestava, kakor je bila na razpolago, odlično, ker so zastopane vse orkestralne barve ter ni potrebno toliko godal kot na koncertnem odru v javnosti. S takim orkestrom pa bi se poleg ogromne literature odprlo možnosti originalne orkestralne produkcije, ki je sicer navezana na drage in riskantne javne koncerte in vsled tega ne pride do razvoja. Mislim, da bi se tudi večina inteligentnih radijskih poslušalcev z veseljem oklenila možnosti, da z domače postaje čuje in presoja domačo in tujo simfonično tvorstvo, medtem ko je sedaj navezana skoraj izključno na tuje postaje.”

"Majhni smo, toda živimo živahno kulturno življenje"
Danes ima RTV Slovenija simfonični orkester, ki ponese glasbo prek radijskih valov človeku naravnost v dušo in “danes ne zveni več slovenska beseda samo v domovih kmetov in po cerkvah, danes se glasi iz gledališč in ljudskih odrov … Danes se slovenska beseda uči in razlaga na stolicah univerz … Danes berejo drugi veliki narodi plodove naših mož. Majhni smo, toda živimo živahno kulturno življenje. Prežal, da ni ta narodič zedinjen na enem skupnem ozemlju. Nič ne de. Perot duha ni mogoče povezati in ognja srca ni mogoče omejiti. Po Radio-Ljubljana pojde poslej slovenska beseda preko vseh mej,” je tedaj še zapisal Finžgar.