Kot piše v utemeljitvi, se Slovenska akademija znanosti in umetnosti intenzivno posveča pospeševanju znanosti in umetnosti. Povečalo se je število njenih simpozijev na državni in mednarodni ravni, strokovni posveti se lotevajo tudi izrazito aktualnih tem, njeni akademiki pa pogosto sodelujejo pri posvetovanjih v drugih ustanovah.
Prav tako so veliki izdajateljski dosežki SAZU-ja - kakovostno in količinsko so na ravni prejšnjih let ali jih celo presegajo. Zelo opazno pa je tudi njeno mednarodno delovanje, saj uresničuje pogodbe o znanstvenem sodelovanju s kar osemintridesetimi tujimi akademijami, so še zapisali v utemeljitvi.
Z ustanovitvijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti so se leta 1938 uresničila dolgoletna prizadevanja slovenskih izobražencev, da bi tudi slovenski znanost in umetnost dobili ustanovo na najvišji ravni, ki bi s svojo avtoriteto in ugledom dodatno spodbujala veljavo znanja in izobraževanja.
Akademija med vojno ni prirejala slavnostnih skupščin niti sprejemala novih članov. Po vojni je prevzela inštitutski sistem, a inštituti so se že v petdesetih letih večinoma osamosvojili. Pri upravljanju in imenovanju članov se je morala podrediti nadzoru narodne vlade, ta pa je izločila tiste, ki niso izražali uradnega političnega prepričanja, so zapisali v predsednikovem uradu.
Novo poglavje v samostojni državi
S samostojno Slovenijo je bil SAZU-ju priznan status najvišje znanstvene in umetnostne ustanove v državi ter zagotovljena avtonomnost delovanja. Prav tako je bilo opredeljeno njeno razmerje do Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU-ja, s katerim jo povezuje raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, so še zapisali v uradu predsednika republike.