Mreža ICORN je  leta 1994 začela delovati na pobudo Mednarodnega parlamenta pisateljev in  Salmana Rushdieja. Leta 1947 v Bombaju rojeni Salman Rushdie, pisatelj indijsko-britanskega rodu in dobitnik številnih literarnih nagrad, je bil med pisateljske zvezdnike izstreljen z romanom Satanski stihi. Zgodba o indijskem filmskem igralcu in o posnemovalcu filmskih glasov, ki preživita letalsko nesrečo, ki so jo zakrivili teroristi, je dvignila mnogo prahu v javnosti, saj naj bi hudo žalila čustva muslimanov. Razvpitost Satanskih stihov je dosegla vrhunec, ko je ajatola Homeini Rushdieja in njegove založnike zaradi bogokletstva obsodil na smrt, za pisateljevo glavo pa so razpisali 2,5 milijona ameriških dolarjev vredno nagrado. Foto: Reuters
Mreža ICORN je leta 1994 začela delovati na pobudo Mednarodnega parlamenta pisateljev in Salmana Rushdieja. Leta 1947 v Bombaju rojeni Salman Rushdie, pisatelj indijsko-britanskega rodu in dobitnik številnih literarnih nagrad, je bil med pisateljske zvezdnike izstreljen z romanom Satanski stihi. Zgodba o indijskem filmskem igralcu in o posnemovalcu filmskih glasov, ki preživita letalsko nesrečo, ki so jo zakrivili teroristi, je dvignila mnogo prahu v javnosti, saj naj bi hudo žalila čustva muslimanov. Razvpitost Satanskih stihov je dosegla vrhunec, ko je ajatola Homeini Rushdieja in njegove založnike zaradi bogokletstva obsodil na smrt, za pisateljevo glavo pa so razpisali 2,5 milijona ameriških dolarjev vredno nagrado. Foto: Reuters
Vsako od mest, vključenih v mrežo mest ICORN, se naenkrart osredotoča na enega pisatelja ali pisateljico. S tem, da gostujočemu pisatelju dve leti omogoča varno bivanje in ekonomsko varnost, mesto praktično in pomembno prispeva k svobodi izražanja, je zapisano na spletni strani ICORN.
Vsako izmed mest, vključenih v mrežo mest ICORN, se naenkrart osredotoča na enega pisatelja ali pisateljico. S tem, ko gostujočemu pisatelju dve leti omogoča varno bivanje in ekonomsko varnost, mesto praktično in pomembno prispeva k svobodi izražanja, je zapisano na spletni strani ICORN. Foto: ICORN
Barcelona
Med mesti, vključenimi v Mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje (ICORN) so tudi Amsterdam, Barcelona, Bruselj, Köbenhavn, Frankfurt, Hannover, Krakov, Lillehammer, Malmö, Ciudad de Mexico, Miami, Oslo, Palma de Mallorca, Pariz, Stockholm, Trondheim in Uppsala, zdaj pa se jim je pridružila tudi Ljubljana. Foto: RTV SLO

Odločitev Mestne občine Ljubljana (MOL) in Slovenskega centra PEN za vključitev v mednarodno mrežo mest, ki ponujajo zatočišče pisateljem, ogroženim zaradi njihove umetniške ustvarjalnosti in izražanja mnenj, je po besedah načelnika oddelka za kulturo na MOL-u Uroša Grilca za prestolnico "korak naprej k svetovljanskemu mestu".

Vselitev pisateljev na Rimsko že jeseni
Gostujoči pisatelj se bo vključeval v javno življenje mesta, če bo mogoče, njegova javna vloga se bo namreč prilagodila "osebni zgodbi", je pojasnil Grilc in dodal, da je s tem projektom Ljubljana pokazala, da razume "ranljivo drugost". Pisatelj, pisateljica ali več njih se bo lahko v obnovljeno stanovanje na Rimski vselilo predvidoma do jeseni. V sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve se je MOL dogovoril, da bo ustrezni pravni temelj bivanja pisateljev zakon o tujcih.

Mreža ICORN je začela delovati na pobudo Salmana Rushdieja in Mednarodnega parlamenta pisateljev (IPW) leta 1994, vanjo pa je vključenih že 37 evropskih mest, največ na Norveškem, kjer mreža deluje že od leta 1995. Mesto zatočišče omogoči pisatelju, da si lahko najde zaposlitev ali druge možnosti za preživetje, ter mu zagotovi razmere za delo v času, ki je neposredno po odhodu iz domovine zanj najtežji.

"Pogled od zunaj" lahko oplaja tudi slovenski prostor
Pogodba med MOL-om in Mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje (The International Cities of Refuge Network - ICORN) je bila podpisana na začetku aprila. Pisatelj Tone Peršak, eden izmed pobudnikov projekta, je povedal, da je med oblikovanjem programa za Ljubljano kot prestolnico kulture kot takratni predsednik slovenskega centra PEN Grilcu predstavil idejo, ki jo je na srečanjih komiteja pisateljev za mir pri mednarodnem PEN-u zasledil pesnik Veno Taufer.

"Moramo si predstavljati, da smo sami v taki situaciji, pišeš, imaš dar za to, a ne moreš, ker ti preprečijo oblasti," je o pomenu projekta spregovoril Taufer. Po njegovih besedah projekt predstavlja reševanje življenj in prispevanje k pomembni stvari, saj so pisatelji v azilih že ustvarili mojstrovine, hkrati pa bodo s "pogledom od zunaj" oplajali tudi slovenski prostor.

Zavzemanje za varnost pisateljev in omogočanje dela
Za idejo vključitve v ICORN sta se med ljubljanskim prestolovanjem knjigi zavzela tudi župan Zoran Janković in predsednik slovenskega centra PEN Marjan Strojan. Mestni svet MOL-a je na marčevski seji soglasno sprejel sklep o vključitvi Ljubljane v ICORN. Po Strojanovih besedah si bodo prizadevali za varnost pisateljev in omogočanje razmer za njihovo delo, že zaradi same umestitve stanovanja v središče mesta pa bo pisatelj lahko začutil, da je v mestu dobrodošel.

Trenutno v mestih zatočiščih gostuje več kot 20 avtorjev. Mreža ICORN med najvidnejše pisce v zadnjem času med drugimi uvršča kenijsko pisateljico, novinarko in aktivistko na področju človekovih pravic Philo Ikonya. Trenutno kot gostujoča avtorica biva v Oslu ter piše o svoji domovini, položaju žensk in svobodi izražanja.

Med izrazitejša peresa, vključena v mrežo, sodita še srbski preiskovalni novinar in pisatelj Dejan Anastasijević, ki gostuje v Bruslju, ter arabski pesnik, revolucionarni avtor in politični aktivist Mansur Rajih, ki je v mesto Stavanger na Norveškem prišel leta 1998, potem ko je 15 let preživel v ječi v Jemnu. Danes iz izgnanstva piše predvsem o ljubezni in življenju v zahodni družbi.