Glede ljubljanske Cukrarne je Prelovšek na novinarski konferenci direktorata za kulturno dediščino poudaril, da zbirajo gradivo za trajno razglasitev za spomenik državnega pomena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Ob tem je izrazil prepričanje, da bi bilo treba obvarovati predvsem ogrodje, notranjost pa bi bilo mogoče predelati za nov namen. Po njegovih besedah je bilo doslej o tem arhitekturnem spomeniku izdelanih že več študij, ki predvidevajo možnosti nove uporabe njegove notranjosti. Cukrarno je označil kot eno prvih in redkih ohranjenih prič zgodnje industrializacije na Slovenskem, ki je pomembna tudi kot spominsko mesto slovenske literarne moderne.

Vračanje ugleda spomeniški službi
O prenovi mariborskega gradu je povedal, da je v nasprotju z načeli varovanja spomenikov, zato si bodo na direktoratu prizadevali za odpravo napake in povrnitev ugleda spomeniški službi. Del prenove je sicer potekal po zakoniti poti, a je lahko po njegovem mnenju poseganje v spomenik, ki je v nasprotju z načeli varovanja kulturne dediščine, škodljiv zgled za vse prihodnje prenove spomeniškega fonda, ob tem pa izraža tudi nemoč v spomeniški stroki.

Priprave na trajno zaščito Kolizeja
Nekaj besed je bilo namenjenih tudi polemiki o ljubljanskem Kolizeju, za katerega pripravljajo na ZVKDS-u podlago za trajno razglasitev za spomenik državnega pomena, ki bo nadomestila začasnega. Kot je že znano, je kulturni minister Vasko Simoniti spomenik zavaroval z začasnim odlokom kot spomenik državnega pomena, na kar je lastnik stavbe Jože Anderlič odgovoril z vložitvijo tožbe proti razglasitvi.

Po besedah generalnega direktorja je ministrstvo za kulturo nanjo odgovorilo z argumenti, da postopkovno niso nastale napake, saj gre za izrazito strokovno odločitev, ki je v pristojnosti zavoda. Temu je dodal, da si direktorat za kulturno dediščino prizadeva, da bi našel Kolizej novo namembnost, ob tem pa se je obrnil na Fakulteto za arhitekturo.

Nova knjižica za lažji nadzor
V uvodnem delu konference pa je Marija Brus iz direktorata za kulturno dediščino predstavila tudi novo knjižico o poslovanju s predmeti kulturne dediščine, ki so jo poimenovali Izvoz, uvoz in interkomunitarni promet s predmeti kulturne dediščine. Publikacija je namenjena zlasti carinikom in policistom, prav pa naj bi prišla tudi muzejem, galerijam, organizatorjem razstav in trgovcem z dediščino. Delo, ki ga je izdalo Ministrstvo za kulturo, obsega tudi povzetek v angleškem jeziku, ki je namenjen predvsem potrebam hitrega in učinkovitega nadzora na zunanjih in notranjih mejah Republike Slovenije.