Oglas
Arhitekturna spomenika bosta tako zaradi zanemarjanja oziroma uničevanja dobila enoletno zaščito. Akta o začasni razglasitvi, ki bosta objavljena v ponedeljkovi številki
Uradnega lista, je podpisal minister za kulturo Vasko Simoniti, veljati pa bosta začela 27. septembra. Smernice za trajno zaščito in varstveno ureditev spomenikov mora Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije določiti najpozneje v pol leta.
Ljubljanski nogometni stadion, ki je delo arhitekta Jožeta Plečnika, zaznamuje nekdanje predmestje Bežigrad in območje glavne mestne vpadnice in je zato izjemnega kulturnega pomena za državo. Poleg tega da je najstarejši stadion v Ljubljani, pa je tudi edini tovrstni objekt, ki je prišel izpod Plečnikove roke.
Država je odredila, da se vsi posegi na območju spomenika podrejajo njegovim prvinam, s tem pa skuša stadion obvarovati pred uničevanjem ali morebitnimi stihijskimi prenovami. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije mora tako v pol leta poleg predloga o ustrezni varstveni zaščiti pripraviti še strokovne podlage za razglasitev odloka o trajni razglasitvi objekta za spomenik.
Dodatna zaščita Kolizeja
Čeprav je spomenik Kolizej zaščiten že več let, se je ministrstvo za kulturo odločilo za njegovo dodatno in strožjo državno zaščito. Zanemarjanje spomenika očitata Družbi Kolizej, zdajšnjemu skoraj stoodstotnemu lastniku Kolizeja, konservatorka z ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Marija Režek in direktor Direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek.
Država je tako z dodatno zaščito vsaj za eno leto preprečila poskuse Jožeta Anderliča, vodje Družbe Kolizej, da bi objekt zaradi dotrajanosti podrli, na njegovem mestu pa zgradili Novi Kolizej, ki bi temeljil na načrtih nizozemskega arhitekturnega biroja Neutelings Riedijk Architects.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje