Hišo Ane Frank odpirajo z namenom, da bi prihodnje generacije podučili o nevarnosti sovražne nastrojenosti proti Judom. V hiši ob kanalu, v kateri se je družina Frank s še štirimi ljudmi pred nacisti skrivala med letoma 1942 in 1944, so uredili muzej, namenjen predvsem mladim. Ti v današnjem času, ko sta v svetu v porastu sovražno ozračje in antisemitizem, morda ne poznajo dovolj dobro obdobja druge svetovne vojne ter grozot, ki so se tedaj pripetile.

Vse slabše poznavanje Anine zgodbe
Tak pristop se nam zdi pomemben, pravi direktor muzeja Roland Leopold, saj imamo zelo mlado občinstvo. V Hiši Ane Frank letno naštejejo 1,2 milijona obiskovalcev, med katerimi je polovica mlajših od 30 let. Kljub velikemu zanimanju mladih za Ano Frank pa hkrati opažajo vse slabše poznavanje ozadja njene zgodbe.

Kljub dveletni prenovi muzej v tem času ni bil povsem zaprt za javnost. Se pa ponaša zdaj z nekaj novostmi, med drugim avdiovodiči, ki ponujajo obiskovalcem poglobljen zgodovinski kontekst, hkrati pa je bolje osvetljen tudi čas naraščajočega sovraštva od leta 1933, ko so se Frankovi odločili za selitev iz Frankfurta v Amsterdam, dalje. Ker so se pred muzejem vzdolž kanala pogosto vile dolge kolone čakajočih, so si zamislili tudi nov, obiskovalcem prijaznejši vhod.

Ana Frank je svoj dnevnik pisala od junija 1942 do avgusta 1944. Njena družina se je pred nacisti skrivala na podstrešju, dokler je ni gestapo odkril in jo odpeljal v koncentracijsko taborišče. Ano Frank so sprva poslali v Auschwitz, nato pa so jo skupaj s sestro Margot premestili v taborišče Bergen-Belsen, kjer je februarja 1945 umrla zaradi tifusa. Konec vojne in izpustitev iz taborišča je dočakal zgolj Anin oče Oto Frank.

Dnevnik prebirajo v 70 jezikih
Prav oče je zaslužen, da so dnevniški zapisi dosegli bralce. Od prvega izida so knjigo prevedli v 70 jezikov in izdali v milijonskih nakladah. Prav tako je Oto Frank zaslužen za to, da v Amsterdamu stoji muzej, ki svetovno javnost opominja na grozote holokavsta.

Praznina kot opomin na nepredstavljivo usodo premnogih ljudi
Muzej sicer ostaja osredotočen na življenje Ane Frank, med drugim pa so v njem razstavljeni plakati, ki jih je najstnica lepila na stene skrivališča z namenom, da bi vse malce razvedrila. Namenoma pa v skladu z željo Ota Franka večina sob v muzeju ostaja kar se le da praznih kot simbol za Jude, ki so se skrivali v tej stavbi, ter hkrati v opomin na 60.000 Judov iz Amsterdama, ki druge svetovne morije prav tako niso preživeli.