Le malokdo bi pomislil, da je Mona Lisa primer znanstvene umetnosti. Vendar je Leonardo da Vinci v resnici bil umetnik, čigar delo je bilo prepredeno z znanostjo. Anatomija, fizika, naravoslovje, inženirstvo, vse to ga je zanimalo in vplivalo tudi na njegovo umetniško ustvarjanje. Znanstvena dognanja so mu tudi omogočila, da je Mono Liso naslikal v iluziji, da sedi na ozadju pokrajine.

Natančno je tudi študiral anatomijo, kar je denimo vidno v njegovih upodobitvah dlani. Znanstven je bil prav tako njegov pristop k slikanju svetlobe in uporaba tehnike sfumato, ki omehča barvne prehode.

Zanimivo je, da je več risb renesančnih avtorjev hranil Charles Darwin, torej naravoslovec, in še danes jih lahko vidimo ob obisku njegove hiše Down House. V znanosti, pri Einsteinu in Fredu, je navdih iskal tudi Salvador Dali. Njegova slika Vztrajanje spomina iz leta 1931 naj bi bila refleksija Einsteinove relativnostne teorije. Danes seveda teh del nihče ne bi imel za znanstveno umetnost. Sodobni intermedijski umetniki so dejansko tudi znanstveniki; uporabljajo najnaprednejšo tehnologijo in tudi sami razvijajo nove procese.

Presek med znanostjo in umetnostjo bo ena od tem današnje oddaje Osmi dan, ki bo na sporedu ob 21.40. Z vami bo voditeljica Melita Kontrec, ki se bo pogovarjala tudi z izredno prodornim mladim režiserjem Žigo Divjakom.

V Sloveniji je intermedijska umetnost zelo razvita, k čemur je veliko prispevala dejavnost leta 1995 ustanovljene galerije Kapelica. Nekaj umetnikov se je uveljavilo tudi v tujini, kot denimo Miha Turšič, zaposlen na inštitutu Waag. Za nas je povedal:

Imate zanimivo zgodovino od delovanja kot uspešen industrijski oblikovalec, sodelovanja z Draganom Živadinovim do delovanja primarno v polju znanstvene ali intermedijske umetnosti.

V Sklopu Waag Futurelaba, kjer sem zaposlen, razvijam metode skupnostnega raziskovanja in inovacij ter razvoja novih projektov, ki tovrstna sodelovanja omogočajo. Skozi projekte omogočam sodelovanje med umetniki, raziskovalci, industrijo in družbo. Ker sem študiral industrijsko oblikovanje, mi je meddisciplinarno sodelovanje ne samo blizu, temveč osrednji izziv. Preseganje posameznih strokovnih znanj, npr. umetniških, tehničnih, znanstvenih ali celo političnih, skozi sodelovanje omogoča rezultate, ki jih posamezna domena sama nikoli ne bi bila sposobna doseči.

Na Nizozemskem je izredno dobro razvit ekosistem javnih raziskav in inovacij, pri tem je Waag država izbrala kot nacionalni futurelab. Veliko projektov izvedemo tudi prek evropskih raziskovalnih programov in smo ena od osrednjih organizacij iniciative S+T+ARTS (Science, Technology, Arts), kjer smo na primer v zadnjih letih vzpostavili umetnike kot raziskovalce.

Glede vzpostavljenosti tovrstne scene pa moram na žalost reči, da je izredno prekarna, saj ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi zares ni nobene institucije, ki bi tovrstna sodelovanja sistemsko omogočala. Imamo projekte, kot sta v Sloveniji kONS in RUK ter v Evropi iniciativa S+T+ARTS ) (Science, Technology, Arts), toda nobeden od njih ni strukturno podprt, kot so na primer gledališča, akademije ali znanstveni inštituti.