Mihi Turšiču in Špeli Petrič je rezidenco prinesel projekt Becoming.Eco(logical), Zoranu Srdiću pa projekt Biobot. Producent obeh projektov je galerija Kapelica iz Ljubljane, ki je tudi dolgoletni član tega evropskega programa.

Stvaritev na temo podob klimatskih sprememb
Po Turšičevih besedah sta s Špelo Petrič za potrebe projekta Becoming.Eco(logical) povezala novogoriško podjetje Arctur s programom Turizem 4.0, ki poseduje edini slovenski superračunalnik, in Evropski center za srednjeročno napovedovanje vremena (ECMWF). Skupaj bodo razvili umetnino na temo podob klimatskih sprememb, pri čemer bosta umetnika na način soustvarjanja v sodelovanju z znanstveniki in inženirji v enem letu povezala različna znanja v skupno razumevanje družbene vloge podob podnebnih sprememb.

Kot meni Turšič, rezidenčni program Starts omogoča tako razumevanje kot pogoje, potrebne za sodelovanje med umetniki in znanstveno-tehnološkimi partnerji. Prvo se je na razpis prijavilo podjetje Arctur, ki v svojem okolju že omogoča sodelovanje med umetniki in industrijo. Kot je še dejal Miha Turšič: "Glede na njihovo pripravljenost na tovrstno sodelovanje ter dosedanje izkušnje z razvojem umetnosti s superračunalniki sva s Špelo k sodelovanju povabila še evropski ECMWF, ter predlagala projekt z okoljsko tematiko. Mednarodna žirija je med 165 prijavljenimi projekti izbrala 21 projektov ter jim namenila sredstva v višini 30.000 evrov."

Shema dejavnikov in interaktivna vizualizacija človeškega vpliva
V sklopu projekta Becoming.eco(logical) sta predvideni dve osrednji manifestaciji. Prva je shema okoljskih in človeških dejavnikov, ki vplivajo na nastajanje podob, prek katerih bo javnost soočena s tako obsežnim in razpršenim pojavom, kot so podnebne spremembe. Druga pa je interaktivna vizualizacija človeškega vpliva na globalne količine ogljikovega dioksida, prek katere naj bi posamezniki prepoznali svoj vpliv na te podobe.

Špela Petrič še do 15. aprila razstavlja svoje delo Fitoteratologija, v sklopu razstave Designing the Living (Oblikovati živeče) v Centru Pompidou. V projektu Fitoteratologija novomedijska umetnica raziskuje možnost pristne interakcije med človekom in rastlinami, ki bi jo omogočale organske molekule kot transspecijske prenašalke informacij. "Somatske rastlinske zarodke iz rastlinskih tkivnih kultur želi gojiti in vitro s pomočjo spolnih hormonov iz lastnega urina. Povedano drugače, zanima jo rastlinski zarodek, čigar razvoj so deloma sprožili človeški hormoni," so o njenem delu zapisali na strani festivala Kiblix.

Živi materiali v službi ustvarjanja novih bitij
Poleg Turšiča in Petričeve je med rezidenti evropske razvojne platforme Starts tudi multimedijski umetnik Zoran Srdić. Prepričal je s projektom Biobot. Umetniški projekt, ki nastaja v sodelovanju s podjetjem Insider, je posvečen inženiringu mehkega tkiva in razvijanju robota, ki bi za premikanje uporabljal funkcionalne biološke mišice. Ob projektu, v katerem so živi materiali uporabljeni za ustvarjanje novih bitij, se odpirajo ontološka in etična vprašanja o tem, kakšen je njihov status v družbi oziroma, kakšen je odnos do njih. "Meja med strojem in živim bitjem je ponovno popolnoma zabrisana," so še zapisali na spletni strani Starts.