V izjavi po prevzemu poslov je Prešiček dejal, da se zaveda, kako široko področje prevzema, saj je v kulturi veliko odprtih vprašanj. Vendar verjame, da jih bo z dialogom, dobrim delom, zastavljenimi prioritetami in cilji mogoče razrešiti. Napovedal je, da se bo zavzel predvsem za postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo, s čimer bi "imeli malo več manevrskega prostora".

Glede na koalicijsko pogodbo namerava vlada proračunska sredstva za kulturo do leta 2020 postopno dvigniti na 0,5 odstotka BDP-ja, s čimer bi prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo usihati.

Besede slovesa iz ust Toneta Peršaka
Zdaj že nekdanji minister za kulturo je po podpisu primopredajnega zapisnika dejal, da je področje, za katerega bo odgovoren njegov naslednik, "zelo široko in raznoliko, včasih tudi zelo dinamično, pričakovanja na področju kulture pa kot vedno zelo velika". Tone Peršak je dejal še, da je novemu ministru "najprej poskušal predstaviti strukturo ministrstva in pooblastila posameznih delov ministrstva, direktoratov in organov služb v sestavi ter ga opozoriti na nekatera odprta vprašanja," je pojasnil Peršak in svojemu nasledniku zaželel čim uspešnejše delo, čim manj težav in čim bolj ploden dialog s kulturno sfero. Dodal je še, da je po njegovem občutku primopredaja potekala zelo dobro.

NPK, kulturni evro, samozaposleni in mediji
Prešiček je v nedavni predstavitvi pred matičnim odborom izrazil prepričanje, da bi bilo treba preurediti aktualni sistem v kulturi, s čimer je meril na pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo ter čimprejšnje sprejetje zakona o kulturnem evru, s katerim bi država zagotovila dodatna sredstva. Tako bi lahko po njegovih besedah bolje podprli kulturno produkcijo na državni ravni, sanirali ogrožene enote kulturne dediščine, izboljšali infrastrukturo javnih zavodov ter uredili status samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, kar tudi sicer ocenjuje kot prednostno vprašanje.

Napovedal je, da se bo glede nevladnikov zavzemal za posebno postavko v proračunu. Nadalje meni, da bi bilo na trgu treba ustvariti pogoje, v katerih bi samozaposleni imeli toliko priložnosti za delo, da bi zaslužili primerljivo s kulturniki, zaposlenimi v institucijah. Glede medijev je poudaril zagotavljanje neodvisnosti in delovanje po profesionalnih standardih ter pluralnost v smislu, da so v poročanje zajeta mnenja celotne populacije.

Pomembnost medresorskega povezovanja
Decentralizacija kulture, debirokratizacija in reforma razpisnih postopkov, priprava dolgoročnega načrta sofinanciranja in novih investicij v kulturno infrastrukturo, skrb za slovenski jezik in ureditev položaja knjige ter njenega pomena za družbo, je navedel kot prioritete svojega mandata. Velik potencial prepoznava tudi v medresorskem povezovanju kulture z drugimi sferami.

Prešiček je napovedal še, da se bo trudil za ureditev položaja likovne, plesne in slikarske umetnosti, za dodatno podporo digitalizaciji slovenske filmske, plesne in glasbene dediščine ter za ohranjanje kulturne dediščine. Po prenovi objektov kulturne dediščine si želi, da bi vanje vnesli vsebine.

Stopar in Škoberne na sekretarskih mestih
V vlado Marjana Šarca ga je predlagala stranka SD, ki ji je pripadel ta resor. Sicer pa se je nova vlada včeraj sestala na prvi seji in imenovala državne sekretarje na večini ministrstev, pri čemer so za sekretarja na ministrstvu za kulturo imenovali Vojka Stoparja in Jana Škoberneta.

12. septembra je bila na sporedu TV Slovenija oddaja Panoptikum, v kateri so o imenovanju novega ministra z voditeljico Špelo Kožar razpravljali gostje Jadranka Plut, Igor Samobor, Jedrt Jež Furlan in Vesna Čopič. Vabljeni k ogledu!