Prešiček, ki ga je kot kandidata za ministra za kulturo v vladi premierja Marjana Šarca predlagala stranka SD, prihaja iz glasbenega okolja, a kot je dejal na današnji predstavitvi, ima tudi več izkušenj z organizacijo in vodenjem. Od leta 2010 denimo vodi javni zavod z 250 zaposlenimi, ki organizira 200 prireditev na leto. Prav tako pa ima tudi izkušnje z delom kot samostojni kulturni delavec.

S sedanjimi sredstvi je mogoče "le ohranjati status quo"
Prešičku se zdi nedopustno, da v Sloveniji kulture ne podpiramo in ne financiramo, kot bi si zaslužila. Kot je poudaril, je poglaviten za spremembo aktualnega stanja postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi do leta 2020 za kulturo namenili 0,5 BDP-ja in s tem prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.

Kandidat za ministra se bo zavzel, da bo dvig proračuna za kulturo na agendi takoj po njegovem morebitnem imenovanju. Po njegovih besedah je s sedanjimi sredstvi za kulturo področje težko strateško in razvojno urediti, "z njimi je mogoče zgolj ohranjati status quo".

Prešiček si želi kulturo znova postaviti v središče javnega interesa. Zaveda se, da bo treba preurediti aktualni kulturni sistem. Med drugim se zavzema za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo, pa tudi za to, da bo v vladno proceduro čim prej vložen predlog zakona o kulturnem evru, ki je ob zadnjem poskusu predvideval, da bi država z njim zagotovila okoli 120 milijonov evrov.

S pomočjo kulturnega evra bi po Prešičkovih besedah lahko bolje podprli kulturno produkcijo na državni ravni, sanirali ogrožene enote kulturne dediščine, izboljšali infrastrukturo javnih zavodov ter uredili status samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, kar tudi sicer ocenjuje kot prednostno vprašanje.

Lažje preživetje za samozaposlene v kulturi
Kandidat za ministra je dejal, da se bo zavzemal, da bi bila v proračunu tudi postavka, koliko sredstev nameniti nevladnikom. Meni, da bi bilo na trgu treba ustvariti pogoje, v katerih bi samozaposleni v kulturi imeli toliko priložnosti za delo, da bi zaslužili primerljivo s kulturniki, zaposlenimi v institucijah. Poudaril je, da je pri samozaposlenih ustvarjalni moment večji kot pri tistih, ki delujejo v javnih zavodih. Prešiček si želi urediti tudi odprta socialna vprašanja, vezana na samozaposlene, denimo dostojen bolniški dopust.

Katere so glavne prioritete?
Med prioritetami je navedel torej ureditev položaja samozaposlenih v kulturi ter nevladnih organizacij, pa tudi decentralizacijo kulture, debirokratizacijo in reformo razpisnih postopkov, pripravo dolgoročnega načrta sofinanciranja in novih investicij v kulturno infrastrukturo, skrb za slovenski jezik in ureditev položaja knjige ter njenega pomena za družbo ter medijsko zakonodajo.

Pluralnost medijev – a brez sovražnega govora
Prav tako je kot pomembno izpostavil področje medijev. Poudaril je, da je treba medijem pustiti, da delujejo po svojih profesionalnih standardih, in poudaril zagotavljanje njihove neodvisnosti. Želi pa si, da v medijih ne bi prevladale vsebine, ki jih plasira ena medijska hiša, ampak je za pluralnost v smislu, da so v poročanje zajeta mnenja vse populacije. "Samo s tem lahko kot družba rastemo," je menil, hkrati pa dodal, da "v medijih sovražnega govora in lažnih novic nikakor ne smemo tolerirati".

Velik potencial sicer prepoznava v medresorskem povezovanju kulture z drugimi sferami, denimo z ministrstvi za gospodarstvo, za zunanje zadeve iz za izobraževanje.

Vabiti tuje filmarje, podpreti domače
Prav tako se bo trudil za ureditev položaja likovne, plesne in slikarske umetnosti ter se zavzel za dodatno podporo digitalizaciji slovenske filmske, plesne ter glasbene dediščine, pa tudi za razvoj slovenske filmske produkcije. Pomembno se mu zdi tudi spodbujanje tuje filmske produkcije v Sloveniji.

V ospredje je postavil še pomen in ohranjanje kulturne dediščine za narod in njegovo zgodovino. Zavzemal bi se, da bi ustvarili prioritetno listo, kaj je treba na tem področju takoj urediti, predvsem pa bi želel, da bi po prenovi objektov kulturne dediščine vanje vnesli vsebine. Prepoznal je tudi pomen ohranjanja rokodelstva v današnjem digitaliziranem svetu.

Prešiček je v predstavitvi povzel besede nedavno umrlega pesnika Cirila Zlobca, da se bo zavzel, da "bo v kulturi čim manj politike in v politiki čim več kulture". Če bo potrjen, upa na plodno sodelovanje z vsemi deležniki v kulturi.