največjega tehnološko vodečega tovrstnega obrata južno od Dunaja. Prenova naj bi stala 1,6 milijona evrov, naložbo pa nameravajo končati do konca leta 2020.

Obnovo nameravajo uresničiti z evropskim kohezijskim in državnim denarjem v okviru projekta Natura 2000. Trenutno pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za to, kar je žužemberški župan Franc Škufca označil za tehtno turistično pridobitev. Prihodnje leto bo občina objavila izvajalski razpis, naložbo pa nameravajo končati v prihodnjih treh letih.

Po županovih besedah bo prenova dvorskega muzejskega parka oziroma tehničnega spomenika z arhitekturnimi ostanki železolivarne ob Krkini strugi obsegala ureditev predstavitvene dvorane in razstaviščnega prostora s številnimi ohranjenimi izdelki te livarne iz različnih zbirk, ureditev njene okolice in postavitev ustrezne informacijske pisarne.

Nekoč največji industrijski obrat na Dolenjskem
V 19. stoletju je bila Auerspergova železolivarna na Dvoru eden največjih industrijskih obratov na Dolenjskem in v njenem širšem sosedstvu. Od ustanovitve leta 1763 so bili njeni lastniki Auerspergi, Turjačani, ki so tega leta od rudarskih oblasti dobili dovoljenje za postavitev plavža in fužine.

V livarni so poleg različnih naprav za industrijo in gradbeništvo izdelovali predmete umetniškega liva - svečnike, okrasne krožnike, grbe, likalnike na žerjavico, številne drobne okrasne in uporabne predmete, peči, nagrobne križe ter druge tovrstne spomenike, vodnjake in tudi mostove.

Stroji železolivarne so ugasnili leta 1891, saj je bila konkurenca prevelika, proizvodnja predraga, neugodna pa je postala tudi sama lokacija, saj je bila preveč odmaknjena od glavnih prometnic. Dolenjsko železnico, ki so jo začeli graditi leta 1892, so namesto po dolini Krke speljali skozi Novo mesto.

Predmeti iz livarne danes v Dolenjskem muzeju
Večjo zbirko predmetov dvorske železolivarne hranijo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, obsežnejšo zbirko dvorskih izdelkov pa je med svojim bivanjem v Trebči vasi v dolini Krke zavzeto zbral dramatik, režiser in igralec Marjan Marinc (1921–1990). Leta 2000 je dobil dvorski industrijski kompleks predstavitev v monografiji Železarna na Dvoru ob Krki 1795–1891, ki jo podpisuje tedanji kustos za kovino in orožje Narodnega muzeja Slovenije Matija Žargi.