Konec junija se je štirim članom skupine, ki je pripravljala kandidaturo najstarejšega slovenskega mesta, iztekla pogodba, nove pa niso sklenili. Delo zato zdaj nadaljuje ekipa zaposlenih na občini, končne odločitve mestne politike o tem, ali v pripravi kandidature vztrajati, pa še ni.
"Še vedno verjamem v vsebino, če pa bo glavno vlogo igral samo denar, potem se lahko v Sloveniji dogovorimo, da imata možnosti za naziv samo dve mesti ali morda celo samo eno," je dejala Nuška Gajšek.
Priprave na kandidaturo so občino stale že približno 140.000 evrov, za katere županja sicer pravi, da niso bili vrženi stran, saj so s tem vložkom med drugim dobili lokalni kulturni program, aktivirali so ljudi in potenciale, pripravljali delavnice. "Dvomim, da bi vse to lahko počeli brez odločitve za kandidaturo," je menila.
Hkrati pa je prepričana, da je to državni in evropski projekt, zato ne more sloneti zgolj na lokalnih sredstvih. "Mi moramo projekt izkoristiti za razvoj, ne pa, da bi se morali spraševati, ali bomo po njem sploh še likvidni. Zato sem zahtevala, da sestavimo realnejšo sliko, zaradi česar sem bila deležna tudi kritik, da nisem dovolj ambiciozna," pravi županja.
Zakaj sta odšla Čander in Šteger?
Z ekipo pripravljavcev na čelu z Alešem Štegrom in Mitjo Čandrom so se po njenih besedah začeli razhajati, ko so ti predlagali ustanovitev novega javnega zavoda in bi štiri milijone evrov potrebovali samo za njegovo delovanje. Županja je namreč mnenja, da novih zaposlitev ne potrebujejo, vsaj ne za 15 ljudi, saj imajo dovolj kompetentnega in strokovnega človeškega kapitala, ki to zmore izpeljati.
Ko so na občini prevetrili finančne okvire, so člani pripravljalne skupine, poleg Štegra in Čandra še Aleš Novak in Martina Magdič, julija v dopisu županji ocenili, da "prijava z oslabljeno politično podporo in bistveno nižjimi javnofinančnimi viri iz mestnega proračuna ne more uspeti". Občini so zato predlagali umik kandidature.
Mestni svetniki niso podprli odstopa od kandidature
Vendar za zdaj na občini ekipa pod vodstvom Jasmine Krajnc s pripravo kandidature nadaljuje, saj jih k temu še vedno zavezuje majski sklep mestnih svetnikov, ki so zavrnili predlog odbora za splošne zadeve in lokalno samoupravo, da bi se zaradi negotovih razmer odrekli nadaljnjim dejavnostim za pridobitev naziva. Mestni svet bi po napovedih o nadaljnjih korakih moral odločati že septembra, a se za zdaj to še ni zgodilo.
Mestna občina Ptuj je sicer v letih 2019 in 2020 za pripravo kandidature iz proračunskih sredstev namenila dobrih 140.000 evrov, od tega je projektna oz. pripravljalna skupina prejela nekaj manj kot 100.000 evrov.
Po prvotnih načrtih naj bi celotna vrednost projekta znašala približno 56 milijonov evrov, od tega nekaj več kot 34 milijonov za investicije, 11 milijonov pa za program, promocijo, plače in druge stroške poslovanja. Občina naj bi za investicije v primeru uspešne kandidature namenila 5,5 milijona evrov, za stroške poslovanja pa do leta 2027 nekaj več kot 5,8 milijona evrov. Zdaj naj bi bilo za stroške poslovanja v prihodnjih šestih letih na voljo le 1,4 milijona evrov.
V drugem krogu
Ptuj se je konec februarja ob Novi Gorici, Ljubljani in Piranu uvrstil v drugi krog, česar so se takrat razveselili vsi, pri tem pa izrazili upanje, da bo čim prej znana jasnejša slika glede državnega sofinanciranja projekta. Končni izbor za EPK 2025 bo predvidoma znan decembra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje