Pri 13 letih mu je oče kupil prvi fotoaparat in od takrat ga ni izpustil. Od nekdaj je bil radovednega in nemirnega duha, zanimala so ga različna področja, turizem, avtomobilizem, šport in tako se je rodila dolga zgodba, pravi, ki ga še danes spremlja. "Samo da je akcija, da je čim več različnih stvari, to je moje delo, fotoreporterstvo."

Prispodoba za negativen odnos do prebežnikov
Fotografija, s katero se je uvrstil med letošnje dobitnike Pulitzerjeve nagrade za fotografijo, je nastala 20. oktobra lani v zgodnjem jutru, prikazuje pa prebežnike na poti. "Mene je presenetilo to, da so dopustili, da bodo osem kilometrov pešačili. Celo noč so bili na vlaku, na Hrvaškem, prespali pravzaprav na travniku v Rigoncah in potem so se v skupinah po 300 do 400 ljudi pod nadzorom policije peš odpravili v sprejemni center Brežice," razlaga fotograf. Nasip na fotografiji je terjal največji osip, saj se je bilo treba povzpeti 20 metrov in veliko ljudi, otrok, žensk in predvsem starejših je ostalo tam, se spominja. "V tistem sem videl eno veliko lužo spodaj in sem rekel, to mi bo pa služilo kot prispodoba našega obnašanja in negativnega odnosa do teh ljudi."

Več v prispevku Uršule Ane Mrežar.