Do obletnice pa se bodo v tem tednu zvrstile premiere štirih dokumentarnih radijskih iger, ki so vse nastale v okviru projekta B-AIR.

Radijska igra: Premieri dveh radijskih dokumentarcev
V obeh terminih radijske igre na programu Ars bosta na sporedu premieri, ki sta nastali v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS. V ponedeljek ob 22.05 bodo poslušalke in poslušalci prisluhnili participatorni dokumentarno-igrani radijski igri Šepet spomina: igra z zgodbami, vpisanimi v zvočno krajino Loške doline, je nastala v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so skupaj zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj. Dokumentarno gradivo prepleta zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do roba Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame; orel in deček skupaj letita v šepetu spomina doline, v mnogoterih zgodbah njenih prebivalcev. Režiserka in avtorica koncepta igre je Saška Rakef, scenarij je ustvarila Ana Obreza, tonski mojster je Urban Gruden, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, na terenu pa so sodelovale še Ana Čorić kot strokovnjakinja za pedagoško delo, Katarina Juvančič kot etnologinja in antropologinja ter Marta Medvešek kot mentorica za montažo v pedagoških procesih. V Šepetu spomina so ob pripovedovalcu Blažu Šefu svoje delčke zgodb in spominov prispevali domačini iz Loške doline: Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic in učenci OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu: Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević in Martina Trivunčević; stike z otroki in domačini je koordinirala knjižničarka na OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, Leonida Zalar. V igro vključene pesmi prepevajo pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc.

Četrtkov termin radijske igre – ravno tako ob 22.05 – pa bo pripovedoval o sarajevskem predoru rešitve, ki je bil zgrajen pred tridesetimi leti in ki je bil osnova za nastanek dokumentarne radijske igre Predor rešitve v režiji Alena Jelena. Predor rešitve pa ne sestavljajo le pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Kot je ob premieri zapisal dramaturg radijske igre Matjaž Briški: "Zgodbe o predoru nam ponujajo tudi lastno možnost rešitve, zato ker nam je v resnici mar in se ne požvižgamo na vse – zato so stvari zle, grde in neprijetne. Ljudje smo grobnica zakopanih občutkov, ker življenje ne zdrsi vedno mimo hitro kakor v sanjah, temveč nas nenehno reže in žge, trga iz nas takšne plamene, za katere nikoli prej nismo vedeli, da so v nas. Biča nas s svojimi ledenimi valovi in nas nosi sem ter tja kakor barko v neurju. V življenju vsakega človeka je trenutek, ki ostane, naj mine še toliko časa. V luči tega trenutka izvršujemo svoja dejanja, dobra ali slaba, v tej luči bijemo boj svojega življenja. Trudimo se, da spomini, travme ne bi splavali na površje, dokler se ne privije k nam goloprsa tiho dremajoča noč. V tistih časih, ko je oseka najnižja, je treba razvezati svoja usta in uiti stran od svojih težkih sider. Čeprav nas strahovi vztrajno in neizprosno zasledujejo, je treba pokazati kot ranjen pes svoje zobe, čeprav je bil ravno tepen. Spomin ni podoben rešetu, ki ne more zadržati tistega, kar je prejel. S pozabljenimi, zakopanimi travmami in strahovi se je treba spopasti. Dokler vsega spomina ne bo prekrila trava, ta neostriženi las grobov, in bo nova brst dokazala, da smrti v resnici ni, in kolikor je kdaj bila, je bila predhodnik življenja. Predor rešitve je sinonim za strahove ujetih v nas, vendar je hkrati tudi prispodoba za lepoto, luč, ki posije na koncu predora."

Spomine pričevalcev iz Sarajeva, ki jih je v Sarajevu posnel Alen Jelen, so interpretirali dramske igralke in igralci Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug. Pri slovenski verziji igranega dokumentarca so sodelovali še prevajalka Tanja Bulajić, dramaturg Matjaž Briški, tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina.

V torkovem terminu radijske igre na Prvem programu bo na sporedu radijska igra Cece italijanskega dramatika in prejemnika Nobelove nagrade Luigija Pirandella. Enodejanka Cece sodi med avtorjeve manj znane stvaritve, na prvi pogled pa se zgodba o prebrisanem grofu celo zdi le preprost skeč. A ob pretanjenem poslušanju Pirandello tudi tu raziskuje prostor med človekovo resničnostjo in njegovo avtentičnostjo, kar je ena od tem, ki je prisotna v vseh dramatikovih najbolj odmevnih besedilih. Igro v prevodu Nedeljke Kacin je leta 1966 režiral Hinko Košak.

Kratka radijska igra: premiera dokumentarne igre Gozd je
Tudi v srednem terminu kratke radijske igre bo premierno predvajana še ena dokumentarna radijska igra, ki je nastala v okviru projekta B-AIR in znotraj projekta Šepet spomina, ki mu bodo poslušalke in poslušalci prisluhnili v ponedeljek. V dokumentarcu Gozd je avtorica Marta Medvešek z nežno montažo poslušalke in poslušalce povabi v svet harmonije živih bitij in dreves – v gozd. Kot nekoč tako tudi danes, v kontradiktornem spoju varnosti in nevarnosti, obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. O tem, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline, so svoje misli delili Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha in Leonida Zalar. Intervjuje so skupaj z radijskimi sodelavci pripravili učenci Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević in Martina Trivunčević. Igra vključuje terenske posnetke učencev Vilija Sterleta in Tadeja Mihelčića, na terenu pa so poleg avtorice sodelovali tonski mojster Urban Gruden ter radijski ustvarjalci Ana Čorić, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef.

Praznična kratka radijska igra in radijska igra za otroke: ob 95. obletnici radijske igre
Prav na božični večer pred 95. leti je bila na Radiu Ljubljana z igralci Slovenskega narodnega gledališča v živo izvedena prva radijska uprizoritev dramskega besedila, in sicer božične igre Pavla Golie v štirih slikah z naslovom Peterčkove poslednje sanje. Ob obletnici začetka radijske igre na nacionalnem radiu ter v slovenskem prostoru, pa tudi ob 60. obletnici programa Ars, bo tako v sobotnem terminu kratke radijske igre na Prvem programu na sporedu radijska uprizoritev Golieve tretje dramske slike z naslovom Svetla noč v gozdu, ki je pred desetimi leti nastala v režiji Jožeta Valentiča. Golievo dramsko besedilo ima sicer močno socialno noto, z univerzalnim božičnim sporočilom pa aludira na Andersenovo klasiko Deklica z vžigalicami. Revna in bolna sirota Peterček (Gašper Rojc) živi pri babici, v njegovem resničnem življenju pa ni obetov za boljše in prijaznejše življenje. V vročičnih sanjah pred smrtjo se mu s pomočjo prijaznih in čudežnih dreves izpolnijo želje po izobilju in po srečanju z mrtvimi starši, zlasti z mamo (Sabina Kogovšek).

Na praznični dan, ko torej ne pričakujemo ne le božični večer, temveč s 95. obletnico slovenske radijske igre praznujemo jubilej nacionalnega pomena, bo ob 8.05 na Prvem programu mlade poslušalke in poslušalce razveselila premiera radijske igre za otroke z naslovom Zapiski bratovščine PK v režiji Saške Rakef. Ta nam v prazničnem času, polnem želja po zdravju, ljubezni in toplini, odstira pogled v vsakdan hospitaliziranih otrok. Njihove ganljive izpovedi nam pokažejo, kako otroci kljub zahtevni preizkušnji v bolnišnici doživijo tudi veliko lepega – obiskujejo bolnišnično šolo, spoznavajo prijatelje iz drugih koncev Slovenije in doživijo kak obisk ali dogodivščino, ki se jim za vedno zapiše med spomine. Scenarij igre je pripravila Ana Obreza, v njej pa se prepletajo odlomki iz pogovorov s hospitaliziranimi otroki in igralskih interpretacij njihove poezije, ki nastaja v bolnišnični šoli – pesmi sta interpretirala Matej Puc in Sabina Kogovšek. Oboje povezuje izmenjava pisem hospitaliziranega dečka Patrika z njegovo prijateljico Mijo, ki predstavlja vez z njegovim domačim okoljem. Patrika in Mijo sta interpretirala dramska igralca Jakob Šfiligoj in Staša Popović, ki sta letošnja prejemnika Severjeve nagrade za igralsko stvaritev študentov dramske igre.

Igra je nastala v sodelovanju z Bolnišnično šolo (OŠ Ledina – Bolnišnični šolski oddelki). Pesmi so napisali Nuša, Tjaša, Timi, Domen, Petra, Dejan, Amadej, Martin, Matej, Šefika, Jaka, Lea, Klavdija, Tia, Patricija, Roza, Dragica in Vanja; v pogovorih so sodelovali Liam, Sara, Brin, Žan, Nuša, Jan, Dario, Matias in Aljaž, pogovore so posnele učiteljice bolnišničnih šolskih oddelkov Manja Žugman, Tina Žvab, Tanja Babnik, Sabina Andlovic, Ana Dobovičnik, Patricija Mavrič in Mojca Topić, novinar Gašper Stražišar in dramatičarka Ana Obreza.

Poslušalke in poslušalci lahko predvajanim radijskim igram prisluhnejo tudi v podkastih radijske igre na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na portalu RTV 365.