Ena izmed tem, ki jih raziskuje ta radijske igra, pa je tudi solidarnost z drugim – torej s sočlovekom ali z drugim insektom.

V Uredništvu igranega programa pa se bodo z radijsko igro o intimnih družinskih trenjih spomnili tudi ene izmed letošnjih prejemnic nagrade Prešernovega sklada.

Nagrajenke Prešernovega sklada na radijskih valovih
Besedilo Vinka Möderndorferja Sestre je bilo nominirano za Grumovo nagrado na 48. Tednu slovenske drame leta 2018, leto kasneje pa je v priredbi Ursa Remonda in režiji Alena Jelena zaživela kot celovečerna radijska igra. Kriminalna drama o zelo intimnih rečeh – kot avtor žanrsko opredeli svoje besedilo – v osišče postavlja sestre Dano (Saša Pavček), Katarino (Jana Zupančič) in Barbaro (Maruša Majer), ki pospravljajo stanovanje pokojne mame. Črne vreče za smeti, s katerimi se sorojenke lotevajo zadane naloge, se polnijo s predmeti, ozračje pa s spomini in dolgo potlačenimi zamerami … Radijsko igro, ki bo na sporedu v ponedeljek ob 22.05 na programu Ars, Uredništvo igranega programa posveča letošnji nagrajenki Prešernovega sklada, dramski igralki Jani Zupančič. Članica Mestnega gledališča ljubljanskega je bila nagrajena za oblikovanje vlog v zadnjih treh letih, komisija pa je posebej poudarila vloge Mile v Usedlinah Katarine Morano, Helene v Slamniku Eugena Labicha, Veronique v uprizoritvi Bog masakra Yasmine Reza in Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa, za katero je Jana Zupančič prejela že Borštnikovo nagrado za igro. Ponedeljkov večer bo tako vsekakor eruptiven podaljšek praznovanja Prešernovega dne, saj sta tudi preostali glavni igralki radijske igre Sestre nagrajenki Prešernovega sklada: Saša Pavček je nagrado za svoje igralske dosežke prejela leta 2000, Maruša Majer pa leta 2019.

V četrtek ob 22.05 na programu Ars bodo poslušalke in poslušalci lahko prisluhnili problemski radijski igri Stalinovi zdravniki. Slovenski pripovednik in dramatik Miloš Mikeln je v svojem delu predstavil manj znana dejstva iz Stalinove biografije, posebej pa je poudaril, da so vsi stvarni podatki v zvezi z zgodovinskimi osebnostmi avtentično dokumentirani. Konflikti in spopadi revolucionarja in politika v sovjetskem vodstvu z Leninom in po njem kažejo predvsem na srhljivo ponavljanje zgodovine in na večen brezkompromisen boj za oblast s sejanjem strahu in populistično manipulacijo ljudstva. Radijsko igro je za radio priredil dramaturg Pavel Lužan, režirala jo je Rosanda Sajko, glavno vlogo Borisa pa je interpretiral Boris Cavazza.

Na Prvem programu bo v terminu radijske igre ob 21.05 na sporedu priredba Gogoljeve novele Nos z razgibanim naslovom Nos! Nos? Nos!? Priredbo je ustvaril ruski avtor Andrej Amalrik, katerega dela se tudi sicer pogosto navezujejo na literaturo absurda in nadrealizma. Uradnik Platon Kovaljov (Janez Hočevar – Rifle) nekega dne izgubi nos in ga gre iskat po Peterburgu – ko pa zagleda svoj nos v kočiji, oblečen v uniformo državnega svetnika, pa uvidi, da se je njegovo stremuštvo k napredovanju posrečilo le njegovemu nosu. Radijsko igro je leta 1983 režiral Igor Likar.

Kratka radijska igra: Radiofonske satire in burleske
Sredni termin kratke radijske igre na programu Ars bo v znamenju asociativne igre z zvoki in glasbo, ki ustvarja zvočne metafore. Radio GA-GA radijskega avtorja in režiserja Igorja Likarja v poslušanje ponuja niz burlesk, ki je aforistično tehten ter poln ironije in domiselnih paradoksov. V kratko radiofonsko delo je vključena tudi pesem Radio GA-GA angleške skupine Queen, ki je z njo le nekaj let pred nastankom istoimenske kratke radijske igre nostalgično branila radio in poslušanje glasbe pred takrat vse bolj vizualno prevladujočo televizijo. Skladba je postala tudi avizo odmevne radijske satirične oddaje Radio Ga Ga, ki so jo najprej predvajali prav na programu Ars. Oddajo je od leta 1990 do lanske prezgodnje smrti vodil dolgoletni radijec Sašo Hribar, po premoru pa se je pretekli petek znova vrnila na Prvi program z osveženim nazivom Radio Ga Ga – Nova generacija.

Kratka radijska igra Veteran petega polka, ki bo na sporedu v soboto ob 22.40 na Prvem programu, pa satirično odstira človekovo obsedenost z njegovo preteklostjo. Radijsko priredbo satire poljskega dramatika Sławomirja Mrożka je za radio pripravil Mirče Šušmel, interpretirala pa sta jo Pavel Rakovec in Andrej Kurent. Kratko radijsko igro je leta 1993 režiral Jože Valentič.

Radijska igra za otroke: Premiera iskrive zgodbe o insektih
Konec tedna bo zaznamovala prva premiera za mlade poslušalke in poslušalce v letu 2024 – v nedeljo ob 8.05 bo na Prvem programu na sporedu radijska igra za otroke Komarji svatbo so imeli, ki jo je napisal češki avtor Vít Peřina. Duhovita pravljična zgodba o insektih raziskuje pomembne teme, kot so svoboda izražanja, svobodna izbira lastne prihodnosti ter solidarnost z drugim, kar so prepoznali tudi na mednarodnem bienalnem festivalu radijskih iger za otroke in mladino Prix Ex Aequo, kjer je igra v produkciji češkega nacionalnega radia leta 2020 prejela nagrado za najboljšo radijsko igro za otroke. Sveže ustvarjeno igro v prevodu Petra Kuharja je režirala Špela Kravogel, dramaturginja je bila Vilma Štritof, tonski mojster Matjaž Miklič, glasbena oblikovalka pa Darja Hlavka Godina. V glavni vlogi iskrivega, pogumnega Komarinčka je nastopil Blaž Šef, njegovo izbranko Kresničko je igrala Saša Mihelčič, druge vloge pa so odigrali Uroš Smolej, Branko Jordan, Gašper Jarni, Nataša Tič Ralijan, Gregor Čušin, Boris Ostan, Primož Pirnat, Gregor Gruden, Gaber K. Trseglav, Uroš Potočnik in Jernej Gašperin.

Poslušalke in poslušalci lahko predvajanim radijskim igram prisluhnejo tudi v podkastih radijske igre na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na portalu RTV 365, kjer so vsebine na voljo še 30 dni po predvajanju.