Zdi se, da je prav slušni medij pravi za takšne razmisleke, saj poslušalcu razpira asociativno polje, to pa osnovno narativno linijo razširi z njegovim lastnim dojemanjem vsebine. In ga hkrati, osvobojenega konkretnosti in vizualne sugestivnosti, neobremenjujoče usmeri k sebi. V preveč informiranem svetu so taki umiki tako rekoč nujni za duhovno higieno. Slušne igre pa v prepolni medijski krajni tako ostajajo redko kontemplativno zatočišče. Vam in nam želimo, da bi čim pogosteje našli pot vanj.

Pronicljivi izris razvrednotenega sveta
Ponedeljkova radijska igra na Arsu Drama o Mirjani in tistih okrog nje, nastala po predlogi hrvaškega avtorja Ivorja Martinića, je anatomija zgubljenega in nesmiselnega mestnega življenja polproletarcev. Kljub temu pa se slušna zgodba ne izgublja v samozadostnem opisovanju, pač pa pronicljivo riše podobo današnjega razvrednotenega sveta.

Igro iz leta 2010 je režiral Jože Valentič, v naslovni vlogi Mirjane nastopa Vesna Jevnikar.

Zgodovina in sedanjost erotičnega in čustvenega odnosa para
V torkovi radijski igri na Prvem Sneg opolnoči, nastali po predlogi luxembourškega avtorja Rogerja Manderscheida, sta osrednja protagonista, zakonski par, postavljena v tèmo. Ta izredni položaj torej izključi vizualno in poslušalca skupaj z junakoma osredini le na dialog in tako imenovani notranji monolog, misli in spomine. V iskanju drug drugega, v temni hiši, seveda tako dejansko kot metaforično, pa se pred nami razkrivata zgodovina in sedanjost erotičnega in čustvenega odnosa para, pa tudi njegove navezanosti na usode drugih prebivalcev hiše.

Režiserka igre iz leta 2008 je Irena Glonar, v vlogi osrednjega para nastopata Sabina Kogovšek in Igor Samobor.

Parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti
V termin četrtkove radijske igre na Arsu je našel pot Klementov padec po istoimenski drami Draga Jančarja. Čeprav v manjši meri tudi radijska igra temelji na življenjski zgodbi slovenskega alpinista in filozofa Klementa Juga, ki se je rodil leta 1898 v Solkanu, lani pa smo zaznamovali sto let, odkar je avgusta leta 1924 omahnil v smrt pri plezanju v severni triglavski steni. Dramska zgodba je sestavljena iz dramatiziranih epizod, delno oprtih na stvarno gradivo in ilustriranih s citati iz Jugove zapuščine in del drugih avtorjev. V ospredju so podoba Jugove radikalne življenjske filozofije, njegov posebni položaj v filozofskem seminarju na ljubljanski univerzi v dvajsetih letih preteklega stoletja in njegova ponesrečena ljubezenska zveza s študentko Milko.

Klementovo filozofsko-kritično razmerje do družbenega okolja, ljubljanske inteligence in tudi do stanja v človeštvu nasploh je narekovalo njegovo nepopustljivo stremljenje po drugačnem, višjem življenju. Zato si je treba utrditi značaj, privzgojiti voljo, osebno svobodo in postati človek energije in etike. Človek se preizkusi le, ko izziva nevarnost in se izroča usodnim preizkušnjam ali kot pravi sam: "Samo v bližini smrti se živi zares." Nad samim seboj se da torej še najzanesljiveje zmagovati v nevarnih alpinističnih vzponih, ti pa se lahko končajo tudi tragično.

Igro iz leta 2004 je za radio priredila in zrežirala Ana Krauthaker, v vlogi Klementa nastopa Marko Mandić.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365 in RTV Živ Žav.